Wikipedija

Rimsko cesarstvo: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Radek (pogovor | prispevki)
3.318 urejanj
Brez povzetka urejanja
ModriDirkac (pogovor | prispevki)
7.599 urejanj
Vrstica 693:
 
== Politična zapuščina ==
Po padcu [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] si je želelo prilastiti status naslednice Rimskega cesarstva več držav. [[Sveto rimsko cesarstvo]], poskus oživitve cesarstva na Zahodu, je bilo ustanovljeno leta 800, ko je [[Papež Leon III.|papež Leon III]] na božični dan kronal [[Franki|frankovskega]] kralja [[Karel Veliki|Karla Velikega]] za rimskega cesarja, čeprav se cesarstvo in cesarska uprava niso oblikovali še nekaj desetletij. Po padcu [[Konstantinopel|Carigrada]] se je [[Moskovska velika kneževina|rusko carstvo]] kot dedič [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavne krščanske]] tradicije Bizantinskega cesarstva štelo za tretji Rim (Konstantinopel je bil drugi). Ti koncepti so znani kot ''translatio imperii''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Empire of Ancient Rome|first=Michael|last=Burgan|publisher=Infobase Publishing|year=2009|pages=113–114|isbn=978-1-4381-2659-3}}</ref>▼
 
Ko so [[Osmansko cesarstvo|Osmani]], ki so svojo državo temeljili na bizantinskem vzoru, leta 1453 zavzeli Konstantinopel, je sultan [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmed II.]] mesto izbral za svojo prestolnico in trdil, da je zasedel prestol Rimskega cesarstva.<ref>{{Navedi knjigo|title=Western Civilization: Beyond Boundaries, 1300–1815|last=Noble, Thomas F. X.|last2=Strauss, Barry|last3=Osheim, Duane J.|last4=Neuschel, Kristen B.|publisher=Cengage Learning|year=2010|page=352|isbn=978-1-4240-6959-0}}</ref> Šel je celo tako daleč, da je z namenom ponovne združitve cesarstva po vzoru imperialnega Rima sprožil invazijo na Italijo in v svojo prestolnico povabil evropske umetnike, vključno z [[Gentile Bellini|Gentilejem Bellinijem]].<ref>{{Navedi knjigo|title=The Ottoman Empire and Early Modern Europe|url=https://archive.org/details/ottomanempireear0000goff|last=Goffman, Daniel|publisher=Cambridge University Press|year=2002|page=[https://archive.org/details/ottomanempireear0000goff/page/107 107]}}</ref>▼
 
Teritorialna zapuščina Rimskega cesarstva na Apeninskem polotoku je vplivala na italijanski nacionalizem in [[Risorgimento|združitev Italije]] (''[[Risorgimento]]'') leta 1861.<ref>{{Navedi knjigo|title=Italian Unification, 1820–71|last=Collier, Martin|publisher=Heinemann|year=2003|page=22|isbn=978-0-435-32754-5}}</ref> Nasledstvo Rimskega imperija si je lastila tudi fašistična ideologija, zlasti [[Italijanski imperij|Italijansko cesarstvo]] in [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]].▼
 
{{multiple image
| width = 150
| footer = KapitolKongresna stavba ameriške zvezne države Virginia (levo), zgrajenzgrajena konec 17. stoletja, jeoblikovno bil oblikovan posledi zgledu [[Maison Carrée]], galsko-rimskega templja, zgrajenega okoli 16. leta pred našim štetjem podv času cesarja AvgustomAvgusta.
| image1 = Richmond Virginia Capitol.jpg
| alt1 =
Vrstica 709 ⟶ 703:
| caption2 =
}}
▲Po padcu [[Zahodno Rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] si je želelo prilastiti status naslednice Rimskega cesarstva želelo prilastiti več držav. Srednjeveško [[Sveto rimsko cesarstvo]], poskus oživitve cesarstva na Zahodu, je bilo ustanovljeno leta 800, ko je [[Papež Leon III.|papež Leon III]] na božični dan kot rimskega cesarja kronal [[Franki|frankovskega]] kralja [[Karel Veliki|Karla Velikega]] za rimskega cesarja, čeprav se cesarstvo in cesarska uprava niso oblikovali še nekaj desetletij. Po padcu [[Konstantinopel|Carigrada]] se je [[Moskovska velika kneževina|rusko carstvo]] kot dedič [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavne krščanske]] tradicije Bizantinskega cesarstva štelo za tretji Rim (Konstantinopel je bil drugi). Ti koncepti so znani kot ''translatio imperii''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Empire of Ancient Rome|first=Michael|last=Burgan|publisher=Infobase Publishing|year=2009|pages=113–114|isbn=978-1-4381-2659-3}}</ref>
 
▲Ko so [[Osmansko cesarstvo|Osmani]], ki so svojo državo temeljili na bizantinskem vzoru, leta 1453 zavzeli Konstantinopel, je sultan [[Mehmed II. Osvajalec|Mehmed II.]] mesto izbral za svojo prestolnico in trdil, da je zasedel prestol Rimskega cesarstva.<ref>{{Navedi knjigo|title=Western Civilization: Beyond Boundaries, 1300–1815|last=Noble, Thomas F. X.|last2=Strauss, Barry|last3=Osheim, Duane J.|last4=Neuschel, Kristen B.|publisher=Cengage Learning|year=2010|page=352|isbn=978-1-4240-6959-0}}</ref> Šel je celo tako daleč, da je z namenom ponovne združitve cesarstva po vzoru imperialnega Rima sprožil invazijo na Italijo in v svojo prestolnico povabil evropske umetnike, vključno z [[Gentile Bellini|Gentilejem Bellinijem]].<ref>{{Navedi knjigo|title=The Ottoman Empire and Early Modern Europe|url=https://archive.org/details/ottomanempireear0000goff|last=Goffman, Daniel|publisher=Cambridge University Press|year=2002|page=[https://archive.org/details/ottomanempireear0000goff/page/107 107]}}</ref>
 
▲Teritorialna zapuščina Rimskega cesarstva na Apeninskem polotoku je vplivala na italijanski nacionalizem in [[Risorgimento|združitev Italije]] (''[[Risorgimento]]'') leta 1861.<ref>{{Navedi knjigo|title=Italian Unification, 1820–71|last=Collier, Martin|publisher=Heinemann|year=2003|page=22|isbn=978-0-435-32754-5}}</ref> Nasledstvo Rimskega imperija si je lastila tudi fašistična ideologija, zlasti [[Italijanski imperij|Italijansko cesarstvo]] in [[Tretji rajh|nacistična Nemčija]].
 
Na srednjeveškem Zahodu je Rim postal sopomenka za katoliško cerkev in rimskega papeža. Grška oblika imena, ''Romaioi'', je ostala vezana na grško govoreče krščansko prebivalstvo [[Bizantinsko cesarstvo|vzhodnega rimskega cesarstva]] in jo [[Grki]] še vedno uporabljajo.<ref>''History of Europe, The Romans''. Encyclopædia Britannica, 2008.</ref>
 
V [[Politika in uprava Združenih držav Amerike|ZDA]] so sebili [[Ustanovni očetje Združenih držav Amerike|ustanovitelji]] izobraževaliklasično v klasični tradicijiizobraženi<ref>Briggs, Ward (2010). "United States". ''A Companion to the Classical Tradition''. Blackwell. str. 279ff.</ref> in so za znamenitosti in zgradbe v [[Washington]]u uporabili klasične vzorce, da bi se izognili [[Fevdalizem|fevdalnim]] in verskim povezavam z evropsko arhitekturo, kot so gradovi in katedrale.<ref name="Meinig">Meinig, D.W. (1986). ''The Shaping of America: A Geographical Perspective on 500 Years of History. Atlantic America, 1492–1800''. Yale University Press. Vol. 1. str. 432–435. {{ISBN|0-300-03882-8}}.</ref><ref name="vale">Vale, Lawrence J. (1992). ''Architecture, Power, and National Identity''. Yale University Press. str. 11, 66–67.</ref><ref>Mallgrave, Harry Francis (2005). ''Modern Architectural Theory: A Historical Survey, 1673–1968''. Cambridge University Press. str. 144–145.</ref><ref name="korn">Kornwall, James D. (2011). ''Architecture and Town Planning in Colonial North America''. Johns Hopkins University Press, vol. 3. str. 1246, 1405–1408. {{ISBN|0-8018-5986-7}}.</ref><ref>[[#Wood|Wood]], str. 73–74</ref><ref>Onuf, Peter S., Cole, Nicholas P. Uvod v ''Thomas Jefferson, the Classical World, and Early America''. University of Virginia Press. str. 5.</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Dietler, Michael|title=Archaeologies of Colonialism: Consumption, Entanglement, and Violence in Ancient Mediterranean France|url=https://books.google.com/books?id=ILbXV8SV9e8C|year=2010|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-26551-6}}</ref> Pri oblikovanju svoje teorije mešane ustave so ustanovitelji iskali vzor v [[Atenska demokracija|vzor v atenski demokraciji]] in [[Rimska republika|rimski republiki]], vendarpri sočemer imelipa so rimskega cesarja šteli za primer tiranije.<ref>Briggs, W. (2010). "United States". V ''A Companion to the Classical Tradition''. Blackwell. str. 282–286.</ref><ref>[[#Wood|Wood]], str. 60, 66, 73–74, 239.</ref>
 
==Opombe==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Rimsko_cesarstvo«