Redakcija: 09:52, 22. junij 2021 uredi Radek (pogovor \| prispevki) 3.318 urejanj →‎Zahodno cesarstvo ← Starejše urejanje		Trenutna redakcija s časom 10:20, 22. junij 2021 uredi razveljavi Radek (pogovor \| prispevki) 3.318 urejanj mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1: ~~{{v delu}}~~ Moses Finley, glavni zagovornik primitivističnega pogleda na rimsko gospodarstvo, je menil, da je bilo gospodarstvo nerazvito in premalo izkoriščeno in da je bila zanj značilna samooskrba. Mestna središča naj bi potrošila več kot so proizvedla s trgovino in proizvodnjo, umetniki so imeli status rokodelca, razvoj tehnologije je bil počasen in ni bilo ekonomske racionalnosti.[134] To mnenje upošteva današnje razumevanje gospodarstva in predvsem ameriško stališče do ekonomije. Sedanji pogledi na rimsko gospodarstvo so bolj objektivni, saj je bila ekonomska rast, čeprav ni primerljiva s sodobnimi gospodarstvi, večja kot v večini drugih držav pred industrializacijo. Cesarstvo je morda najbolje obravnavati kot mrežo regionalnih gospodarstev, ki po današnjih merilih temelji na obliki kapitalizma, v katerem država spremlja in ureja trgovino, da si zagotovi lastne prihodke.[140]. ==Zahodno cesarstvo== Nekatera mesta so bila znana po določenih panogah ali trgovskih dejavnostih, obseg gradnje na urbanih območjih pa kaže na razvito gradbeno industrijo. Papirusi kažejo na zapletene računovodske metode, ki nakazujejo elemente ekonomskega racionalizma,<ref name="Mattingly str. 286">[[#Potter2009\|Potter (2009)]], str. 286.</ref> cesarstvo pa je bilo močno monetizirano.<ref>[[#Potter2009\|Potter (2009)]], str. 292.</ref> Čeprav so bila komunikacijska in transportna sredstva v antiki omejena, se je promet v 1. in 2. stoletju močno razširil, regionalna gospodarstva so povezovale kopne in morske trgovske poti .<ref>[[#Potter2009\|Potter (2009)]], str. 285–286, 296ff.</ref> Nabavne pogodbe za vojsko, ki so zajele vse dele cesarstva, so spodbujale dejavnost lokalnih dobaviteljev blizu vojaških baz ''([[Kastrum\|castrum]])'', po vseh provincah in tudi preko njihovih meja.<ref>[[#Potter2009\|Potter (2009)]], str. 296.</ref> ==Vzhodno cesarstvo== Bizantinsko gospodarstvo je bilo več stoletij med najbolj naprednimi gospodarstvi v Evropi in na Sredozemlju. Zlasti Evropa se je lahko primerjala z njim šele v poznem srednjem veku. Konstantinopel je bil glavno križišče trgovskih poti, ki so bile v različnih obdobjih razpredene po skoraj celi Evropi, Aziji in severni Afriki. Najpomembnejša je bila tako imenovana [[svilna cesta]] med Daljnjim vzhodom in Evropo. Cvetoče bizantinsko gospodarstvo se je razlikovalo od gospodarstev propadajočega Zahoda zlasti do prve polovice 6. stoletja.<ref>Laiou & Morisson 2007, str. 1, 23–38.</ref> Vrstica 15 ⟶ 18: Vlada je poskušala nadzirati tudi obrestne mere za posojila in predpisovati merila za dejavnosti [[ceh]]ov in združenj, v katerih je imela svoje interese. Cesar in državna uprava so v obdobjih krize s svojimi posegi zagotavljali oskrbo prestolnice in zniževali ceno žita. Vlada je z obdavčenjem pogosto zbirala del tržnih viškov in jih na primer v obliki plač državnih uradnikov ali investicij v javna dela ponovno pošiljala v obtok.<ref name=Laiou166/> ==Sklici== {{sklici\|1}} [[Kategorija:Rimsko cesarstvo]]

Gospodarstvo Rimskega cesarstva: Razlika med redakcijama