Rimsko cesarstvo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 275:
== Gospodarstvo ==
[[Slika:Green_glass_Roman_cup_unearthed_at_Eastern_Han_tomb,_Guixian,_China.jpg|desno|sličica| Zelena [[Rimsko steklo|rimska steklena]] skodelica, odkrita iz [[Dinastija Han|grobnice vzhodne dinastije Han]] (25–220 n. Št.) V mestu Guangxi na jugu Kitajske; najzgodnejša rimska steklovina, najdena na Kitajskem, je bila odkrita v grobnici [[Dinastija Han|Zahodnega Hana]] [[Guangdžov|v Guangzhouu]], datirana v začetek 1. stoletja pred našim štetjem, in je domnevno prišla po pomorski poti skozi Južnokitajsko morje<ref name="an">{{Navedi knjigo|last=An|first=Jiayao|chapter=When Glass Was Treasured in China|editor-last=Juliano|editor-first=Annette L.|title=Silk Road Studies VII: Nomads, Traders, and Holy Men Along China's Silk Road|year=2002|publisher=Brepols Publishers|location=Turnhout|isbn=978-2-503-52178-7|pages=83–84}}</ref>]]
{{Glavni|Gospodarstvo Rimskega cesarstva}}
Mesto Rim in celotno cesarstvo sta bila v prvih dveh stoletjih ekonomsko odvisna od vojaških uspehov, ki so obogateli tako vojake kot politike in so preskrbeli državo z raznim blagom in sužnji. Gospodarstvo je skokoma doseglo velik razmah, ki se pa ni mogel nadalje razvijati, temveč je bil obsojen na počasno upadanje po zaključku osvajalnih vojn ob koncu drugega stoletja. Gospodarstvo obrobnih regij cesarstva je bilo dovolj avtonomno, da po ukinitvi rimske administracije ni utrpelo propada, ki je zajel Rim in njegovo okolico Osrednja vlada ni bilo sposobna, da bi razvijala gospodarstvo brez novih osvajanj, in ni znala zajeziti ogromnih stroškov za vojsko in administracijo. To pomeni, da je celotno gospodarstvo Rima slonelo na “zunanjih” faktorjih (dohodkih iz kolonij) in ne na “notranjih” (proizvodnji). Viteški red (equites) je bil edina kasta, poleg veleposestnikov in vojakov, ki je bila odvisna od trgovskega napredka, vendar se ni zoperstavila birokratskim zlorabam zemljiške in vojaške aristokracije, saj se je hotela vanjo vključiti. <ref>A. Fusari, L'avventura umana, Seam, 2000)</ref>
Avgustova ukinitev osvajalnih vojn je po mnenju nekaterih zgodovinarjev poskus ohranitve enotnega gospodarstva v cesarstvu, kjer bi obrobne regije prospevale k stroškom prestolnice, medtem ko bi se stroški za vojsko lahko primerno skrčili <ref> Emilio Gabba, L'impero di Augusto, in Storia di Roma, II.2, Einaudi, Torino, 1991, pp. 13-17</ref>
Tudi pozneje, ko je Trajan dosegel največjo površino cesarstva, je to storil samo za pridobitev bogatih rudnikov zlata v Rimska DakijaDakiji in prosto trgovsko pot na vzhod, osvajanje je torej bilo ekonomskega značaja. Razen osvajanj je cesarstvo poznalo malo načinov za ohrano oblasti, celo devalvacija z nižanjem teže zlatnikov ni dosti pomagala. Davčni pritisk je pa odločilno poslabšal stanje v državi.
Postopno propadanje gospodarstva v zahodnem delu cesarstva ni doseglo vzhodne polovice. Barbarski vpadi na rimsko ozemlje so se osredotočili na Apeninski polotok, kar je prizaneslo ostalemu ozemlju veliko pustošenja in gmotne škode, predvsem pa stroškov za vzdrževanje vojske. Po mnenju zgodovinarjev, je bila prav ta razlika prelomnica v celotnem gospodarstvu cesarstva: medtem ko je na zahodu ekonomska moč upadala vzporedno s politično oblastjo, se je bogastvo vzhodnega cesarstva množilo z relativno nizko potrebo po oborožitvi. Seveda je tudi Konstantinopelj imel obilico izgub in stroškov, na primer za vojne s Sasanidi (224-363) in njim sledeče visoke vojne odškodnine, pa tudi za razkošno obnovo Svete Sofije. Tudi poznejše dolgotrajne vojne z Arabci so zahtevale veliko sredstev, a kljub temu je gospodarstvo uspevalo. Za razliko od zahoda, kjer je vojni strošek povzročal višjho obdavčitev posameznikov, so Bizantinci črpali sredstva iz davkov na trgovinski promet, ki so ga vojne pospeševale. Za bizantinsko gospodarstvo, kakor sicer za obstoj cesarstva samega, so bile usodne šele križarske vojne.
=== Denar in bančništvo ===
Vrstica 349 ⟶ 350:
[[Slika:Cacera_Centcelles_panoràmica.jpg|sredina|sličica| 800px|Rimski lovci med pripravami, postavljanjem pasti in aktivnim lovom v bližini Tarraca]]
=== BDP in delitev dohodka ===
|