Gospodarstvo Rimskega cesarstva: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 3:
Sedanji pogledi na rimsko gospodarstvo so bolj objektivni, saj je bila ekonomska rast, čeprav ni primerljiva s sodobnimi gospodarstvi, večja kot v večini drugih držav pred industrializacijo. Cesarstvo je morda najbolje obravnavati kot mrežo regionalnih gospodarstev, ki po današnjih merilih temelji na obliki kapitalizma, v katerem država spremlja in ureja trgovino, da si zagotovi lastne prihodke.[140].
==Zahodno cesarstvo==
Nekatera mesta so bila znana po določenih panogah ali trgovskih dejavnostih, obseg gradnje na urbanih območjih pa kaže na razvito gradbeno industrijo. Papirusi kažejo na zapletene računovodske metode, ki nakazujejo elemente ekonomskega racionalizma,<ref name="Mattingly str. 286">[[#Potter2009|Potter (2009)]], str. 286.</ref> cesarstvo pa je bilo močno monetizirano.<ref>[[#Potter2009|Potter (2009)]], str. 292.</ref> Čeprav so bila komunikacijska in transportna sredstva v antiki omejena, se je promet v 1. in 2. stoletju močno razširil, regionalna gospodarstva so povezovale kopne in morske trgovske poti .<ref>[[#Potter2009|Potter (2009)]], str. 285–286, 296ff.</ref> Nabavne pogodbe za vojsko, ki so zajele vse dele cesarstva, so spodbujale dejavnost lokalnih dobaviteljev blizu vojaških baz ''([[Kastrum|castrum]])'', po vseh provincah in tudi preko njihovih meja.<ref>[[#Potter2009|Potter (2009)]], str. 296.</ref>
==Vzhodno cesarstvo==
Bizantinsko gospodarstvo je bilo več stoletij med najbolj naprednimi gospodarstvi v Evropi in na Sredozemlju. Zlasti Evropa se je lahko primerjala z njim šele v poznem srednjem veku. Konstantinopel je bil glavno križišče trgovskih poti, ki so bile v različnih obdobjih razpredene po skoraj celi Evropi, Aziji in severni Afriki. Najpomembnejša je bila tako imenovana [[svilna cesta]] med Daljnjim vzhodom in Evropo. Cvetoče bizantinsko gospodarstvo se je razlikovalo od gospodarstev propadajočega Zahoda zlasti do prve polovice 6. stoletja.<ref>Laiou & Morisson 2007, str. 1, 23–38.</ref>
| |||