Cerkev Santa Maria delle Carceri: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ArsDP (pogovor | prispevki)
Lektoriranje ipd.
ArsDP (pogovor | prispevki)
Lektoriranje ipd.
Vrstica 64:
 
== Zunanjost ==
Cerkev ima štiri enako velike krake, ki jih premošča majhna [[kupola]]. Zunanjost je kot običajno pisana, kot pri mnogih drugih stavbah v Pratu, z uporabo belega in zelenega [[marmor]]ja (marmo verde di Prato ali serpentino). Nižji del kaže značilno dekoracijo z okvirji, ki bi se prvotno morala nadaljevati v zgornjem predelu in dokončati z [[timpanon (arhitektura)|timpanon]]om (to lahko vidimo samo v enem kraku).
 
Majhna kupola ima boben z dvanajstimi okroglimi okni, stožčastim pokrovom in lanterno.
Vrstica 71:
 
== Notranjost ==
Notranjost ima slovesno in elegantno renesančno vzdušje, s štirimi kraki, ki se začnejo iz kockaste centralne dvorane, ki jo premaga polsferična [[kupola]]. Kraki križa so ločeni od osrednjega prostora z močnimi loki <ref>Schomann: ''Kunstdenkmäler in der Toskana'', S. 458.</ref>, ki jih pokrivajo oboki. Vsi vogali so označeni z lažnimis stebripilastri z dragocenimi [[kapitel]]i, katerih [[Ogredje (arhitektura)|ogredje]] poudarja obok.
 
Kraki so okrašeni s štirimi [[vitraž]]nimi okni, ki jih je zasnoval [[Domenico Ghirlandaio]] (1491). VNadstropje pritličjuzaključuje jedekorativen [[friz]] ziz girlandobelo in grbommodro vpolihromirane [[majolika|majoliki]]terracotte iz delavnice [[Andrea della Robbia]]; Della Robbia je bil tudi avtor [[Tondo (umetnost)|tondo]]v z ''Evangelisti''evangelisti (1491) v [[pediment]]usferičnih trikotnikih kupole. Slednji ima [[parapet]], ki ustvarja povečevalni perspektivni učinek.
 
Visoki oltar, ki ga je pozneje izdelal Sangallo po vzoru tistega v rimskem [[Panteon, Rim|Panteonu]], je v belem marmorju. [[Oltarni nastavek|Oltarna slika]] je [[freska]]prikazuje čudežačudež, pozaradi kateremkaterega je bila postavljena bazilikacerkev, ki prikazuje ''Marijo z otrokom med sv. Leonardom in Štefanom'' (1330-1340).
 
Krak s [[prezbiterij]]em se konča s parapetom Bernarda Buontalenta (1588), ki ga obdajata dva kamnita oltarja (1575).