Akrosom: razlika med redakcijama

dodanih 37 zlogov ,  pred 1 mesecem
m
urejanje
m (urejanje)
 
[[File:Sperm-egg.jpg|thumb|Prikaz začetka procesa oploditve, za katerega je bistvena prisotnost akrosoma in izvajanja akrosomske reakcije.]]
'''Akrosom''' je celični [[organel]], ki se razvije na prednji strani glave [[Semenčica|semenčice]] (spermalne celice) pri mnogih [[Živali|živalih]] (vključujoč ljudi). Njegova oblika spominja na pokrivalo in izvira iz [[Golgijev aparat|Golgijevega aparata]]. Pri semenčicah [[Placentalni sesalci|placentalnih sesalcev]] akrosom vsebuje različne [[Hidroliza|hidrolitične]] [[Encim|encime]], kot sta denimo [[hialuronidaza]] (ki [[Katalizator|katalizira]] reakcijo razpada [[Hialuronska kislina|hialuronske kisline]] in se poleg [[Testis|testisov]] nahaja tudi v strupu [[Pajki|pajkov]] ter [[Čebele|čebel]]<ref>{{Navedi splet|title=Termania - Rezultati iskanja - hialuronidaza|url=https://www.termania.net/iskanje?ld=95&query=hialuronidaza&SearchIn=Linked|website=www.termania.net|accessdate=2020-12-24}}</ref>) in [[akrozin]], ki je ena izmed [[Proteaza|proteaz]] (encim, ki sproži reakcijo hidrolize beljakovin in polipeptidov<ref>{{Navedi splet|title=Termania - Rezultati iskanja - proteaza|url=https://www.termania.net/iskanje?ld=95&query=proteaza&SearchIn=Linked|website=www.termania.net|accessdate=2020-12-24}}</ref>).<ref>{{Navedi splet|title=acrosome definition - Dictionary - MSN Encarta|url=https://web.archive.org/web/20090214025038/http://encarta.msn.com/encnet/features/dictionary/DictionaryResults.aspx?refid=1861695331|website=web.archive.org|date=2009-02-14|accessdate=2020-12-24}}</ref> Encimi v notranjosti akrosoma so v glavnem namenjeni razgradnji zunanje membrane [[Jajčece|jajčne celice]] (jajčeca), ki se imenuje [[zona pelucida|''zona pelucida'']] (poznana tudi kot pelucida in steklasta ovojnica<ref>{{Navedi splet|title=Termania - Slovenski medicinski slovar - kóžica|url=https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5523464/kozica?ld=95&query=zona+pellucida&SearchIn=Linked|website=www.termania.net|accessdate=2020-12-24}}</ref>), zaradi česar lahko spermalna celica v notranjost izpusti svoje [[Haploidnost|haploidno]] [[Celično jedro|jedro]], ki se zatem združi s prav tako haploidnim jedrom jajčeca.<ref>{{Navedi revijo|last=Larson|first=J. L.|last2=Miller|first2=D. J.|date=1999-04|title=Simple histochemical stain for acrosomes on sperm from several species|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/10092125/|magazine=Molecular Reproduction and Development|volume=52|issue=4|pages=445–449|doi=10.1002/(SICI)1098-2795(199904)52:43.0.CO;2-6|issn=1040-452X|pmid=10092125}}</ref>
 
== Akrosomska reakcija ==
 
=== Vloga akrosomske reakcije pri človeški oploditvi ===
Tudi pri človeku je precej majhen odstotek semenčic, ki uspejo premagati razne fiziološke in morfološke ovire ženskih spolovil in posledično prispeti v neposredno bližino jajčne celice. Zgolj stik spermalne celice s površino jajčeca ni dovolj, saj vstop v notranjost pregrajuje več zaščitnih dejavnikov. Skrajni zunanji sloj predstavljajo foliklove celice, ki tvorijo tako imenovano žarkasto krono (lat. ''[[Koronacorona radiata|korono radiato]]'') in se nahajajo v zunajceličnem matriksu, ki ga gradi [[hialuronska kislina]]. Razgradnjo slednje katalizira encim hialuronidaza, ki je ena izmed mnogih beljakovin akrosoma.<ref name=":2" />
 
Sledeča plast je zona pelucida, na katero se s pomočjo receptorskih molekul pritrdi akrosom, kar vodi v začetek akrosomske reakcije. Ena izmed teh receptorskih molekul je [[ZP3]], ki je po kemijski zgradbi glikoprotein, pri reakciji pa pomaga tudi [[ZP2]]. Vezava molekule ZP3, na katero se semenčica veže s pomočjo β 1,4-[[Galaktoziltransferaza|galaktoziltransferaze]], sproži [[Eksocitoza|eksocitozo]] akrosomove vsebine (denimo encima proteaze akrozina in β-N-[[Acetilglukozaminidaza|acetilglukozaminidaze]], ki prične hidrolizo stranske verige [[Oligosaharid|oligosaharidov]] na beljakovinah pelucide). Na tak način spermalna celica uspešno penetrira zono pelucido in dospe do celične membrane jajčne celice.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|edition=1. izd., 1. natis|title=Celična biologija : učbenik za študente Medicinske fakultete|url=https://www.worldcat.org/oclc/821110606|publisher=DZS|date=2012|location=Ljubljana|isbn=978-961-02-0286-8|oclc=821110606|last=Jezernik, Kristijan.|last2=Sterle, Maksimiljan.|last3=Omerzel Vujić, Erika.|last4=Lampe Kajtna, Mojca.}}</ref>
 
=== Spontana akrosomska reakcija ===
[[File:Acrosome reaction diagram en.svg|thumb|300px|Diagram, ki prikazuje potek akrosomske reakcije.]]
Spermalna celica lahko akrosomsko reakcijo sproži tudi, še preden se dotakne zone pelucide, enako pa se zgodi v primernem rastnem mediju ''[[in vitro]]'' kulture. Ta proces imenujemo spontana akrosomska reakcija (pogosto se uporablja kratica SAR, ki prihaja iz začetnic angleškega izraza, ''spontaneous acrosome reaction'').<ref>{{Navedi knjigo|title=Andrological Evaluation of Male Infertility: A Laboratory Guide|first=Ashok|editor-first=Ashok|last3=Sharma|first3=Rakesh|last2=Gupta|first2=Sajal|last=Agarwal|language=en|url=https://doi.org/10.1007/978-3-319-26797-5_19|doi=10.1007/978-3-319-26797-5_19|pages=143–146|isbn=978-3-319-26797-5|location=Cham|date=2016|publisher=Springer International Publishing|editor-last=Agarwal}}</ref>
 
Do neke mere je ta fenom pri različnih [[Sesalci|sesalskih]] vrstah normalen. Vzpodbudi ga prehod skozi [[cumulus oophorus|''cumulus oophorus'']] (skupek večskladnega [[Epitelij|epitelija]], ki je iz folikularnih celic [[Granuloza|granuloz]], in jajčne celice<ref>{{Navedi splet|title=Termania - Slovenski medicinski slovar - célica|url=https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5509412/celica?ld=95&query=cumulus+oophorus&SearchIn=Linked|website=www.termania.net|accessdate=2020-12-25}}</ref>) pomembno vlogo pa igrajo [[Hormon|hormoni]], ki jih te celice izločajo (denimo [[progesteron]], LPA ali [[lizofosfatidna kislina]] in [[LPC]]).<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Ikawa|first=Masahito|last2=Inoue|first2=Naokazu|last3=Benham|first3=Adam M.|last4=Okabe|first4=Masaru|date=2010-04-01|title=Fertilization: a sperm’s journey to and interaction with the oocyte|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2846064/|magazine=The Journal of Clinical Investigation|volume=120|issue=4|pages=984–994|doi=10.1172/JCI41585|issn=0021-9738|pmc=2846064|pmid=20364096}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Bosakova|first=Tereza|last2=Tockstein|first2=Antonin|last3=Sebkova|first3=Natasa|last4=Simonik|first4=Ondrej|last5=Adamusova|first5=Hana|last6=Albrechtova|first6=Jana|last7=Albrecht|first7=Tomas|last8=Bosakova|first8=Zuzana|last9=Dvorakova-Hortova|first9=Katerina|date=2018-12-12|title=New Insight into Sperm Capacitation: A Novel Mechanism of 17β-Estradiol Signalling|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30545117|magazine=International Journal of Molecular Sciences|volume=19|issue=12|doi=10.3390/ijms19124011|issn=1422-0067|pmc=6321110|pmid=30545117}}</ref><ref name=":1">{{Navedi revijo|last=Gómez-Torres|first=María José|last2=García|first2=Eva María|last3=Guerrero|first3=Jaime|last4=Medina|first4=Sonia|last5=Izquierdo-Rico|first5=María José|last6=Gil-Izquierdo|first6=Ángel|last7=Orduna|first7=Jesús|last8=Savirón|first8=María|last9=González-Brusi|first9=Leopoldo|date=2015-11-09|title=Metabolites involved in cellular communication among human cumulus-oocyte-complex and sperm during in vitro fertilization|url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/26553294|magazine=Reproductive biology and endocrinology: RB&E|volume=13|pages=123|doi=10.1186/s12958-015-0118-9|issn=1477-7827|pmc=4640411|pmid=26553294}}</ref>
 
Pri [[Miš|miših]] spontana akrosomska reakcija ni nič posebnega, saj so spermalne celice, ki jo doživijo, še vedno sposobne oploditve jajčne celice.<ref name=":0" /> Drugače je pri ljudeh, saj raziskav zaradi določenih etičnih zadržkov ni mogoče v celoti izvesti (pri miših se denimo uporablja [[Genetsko spremenjeni organizem|transgene]] miši, ki imajo [[Fluorescenca|flurescenčnofluorescenčno]] spermo, kar pri ljudeh ne pride v poštev).<ref name=":1" />
 
Navadno sprožitev spontane akrosomske reakcije pri človeških semenčicah ne vodi v oploditev. Enako se zgodi, če spermalna celica akrosomske reakcije ne izvede, saj brez nje ne more prodreti v notranjost jajčne celice. Problem se pojavi, kadar je spontani akrosomski reakciji podvržen večji delež semenčic iz moške sperme, saj to običajno vodi v zmanjšano plodnost ali celo [[neplodnost]] (sterilnost). Pri moških se zato pogosto uporablja različne determinacijske teste, ki denimo pokažejo akrosomalni indeks (delež semenčic z morfološko ustreznim akrosomom) ali pa so namenjeni ugotavljanju aktivnosti akrozina (akrosomalne [[Hidrolaza|hidrolaze]]) in odstotka semenčič, ki jim je mogoče akrosomsko reakcijo sprožiti s pomočjo umetnega dražljaja (na primer [[Kalcij|kalcijevega]] [[Ionofor|ionoforja]]).<ref>{{Navedi revijo|last=Čižek Sajko|first=Mojca|last2=Kovačič|first2=Borut|last3=Vlaisavljević|first3=Veljko|date=2011|title=Akrosomska reakcija pri morfološko različnih tipih človeških semenčic|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRTZHXYH|magazine=Zdravniški vestnik|page=|pages=|doi=|pmid=|access-date=26.12.2020}}</ref>