Carlo Martinuzzi: Razlika med redakcijama

Po rodu je bil iz Furlanije, verjetno iz [[Čedad|Čedada]]. Leta 1698 je že omenjen v Ljubljani, kjer je do smrti delal kot arhitekt in imel od leta 1710 naprej naziv kranjskega deželnega stavbnega mojstra. Na prelomu iz 17. v 18. stoletje je po naročilu stolnega dekana [[Janez Anton Dolničar|Janeza Antona Dolničarja]] naredil načrte stare ljubljanske [[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|stolnice]] in tudi načrt za njeno barokizacijo, ki pa ni bil izbran. Kasneje je z Dolničarjem sodeloval še pri gradnji ljubljanskega [[Semenišče|Semenišča]] (1708-1714), ki pa je zaradi lokacije, skrite za stolnico, ob vsej velikopoteznosti arhitektonsko skromno členjeno poslopje. V notranjosti arhitektur je rad načrtoval bogato zasnovana stopnišča, s katerimi se naročniki pogosto niso strinjali. To se je zgodilo tudi v primeru ljubljanskega [[Mestna hiša, Ljubljana|Magistrata]]: za ljubljansko mestno oblast je leta 1717 naredil načrte in model za prezidavo oz. novogradnjo mestne hiše (1717), med gradnjo pa je moral zidar [[Gregor Maček]] starejši zavito stopnišče poenostaviti. Glavno ljubljansko delo Martinuzzija sta [[Cerkev svete Trojice, Ljubljana|uršulinska cerkev]] (1718–1726) in samostan (od 1713), ki ju je dal zgraditi [[Jakob Schell pl. Schellenburg]].

 

 

== Viri ==