Kangši: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Stebunik (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Stebunik (pogovor | prispevki)
Vrstica 68:
V prvih desetletjih vladanja cesarja Kangšija je na cesarskem dvoru igrala pomembno vlogo [[Družba Jezusova]]. S svojim poznavanjem [[astronomija|astronomije]] so prevzeli vodstvo cesarske [[zvezdarna|zvezdarene]]. [[Jean-François Gerbillon|Gerbillon]] in [[Thomas Pereira|Pereira]] sta rabila za tolmača pri razpravah o [[Nerčinski sporazum|Nerčinskem sprorazumu]]. Cesar Kangši je bil hvaležen jezuitom za njihove prispevke ; kot poznavalci mnogih jezikov so bili koristni prevajalci in tolmači ; poznavanje vojaške veščine in njihove iznajdbe so prispevale k napredku njegove vojne industrije <ref name="Mantienne, p. 180">Mantienne, p. 180</ref> in [[topništvo|topništva]], kar je usposobilo Čingovo cesarstvo za osvojitev Tungninškega cesarstva.<ref name="Les Missions Etrangeres, p. 83">''Les Missions Etrangeres'', p. 83</ref>
 
Cesarju Kangšiju je izredno ugajal tudi spoštljiv in nevsiljiv način jezuitov; dobro so govorili [[kitajščina|kitajšččinokitajščino]] in nosili svilene halje vodilnega razreda. <ref name = "Manteigne, str. 178"> Manteigne, str. 178 </ref> Leta 1692, ko je Pereira zaprosil za strpnost do [[krščanstvo |krščanstva]], je bil cesar Kangxi pripravljen ustreči in je izdal ''Odlok o strpnosti'' tj. ''[[Tolerančni edikt]]'',<ref>{{Citation
|contribution=In the Light and Shadow of an Emperor: Tomás Pereira, S.J. (1645–1708), the Kangxi Emperor and the Jesuit Mission in China
|title = An International Symposium in Commemoration of the 3rd Centenary of the death of Tomás Pereira, S.J.
Vrstica 81:
Cesar Kangši je na svojem dvoru držal tudi [[Giuseppe Castiglione (slikar)|slikarja Castiglioneja]] in več jezuitov kot znanstvenike in umetnike.<ref name="Hao2011">{{cite book|author=Zhidong Hao|title=Macau: History and Society|url=https://books.google.com/books?id=LP9q1dzVRYQC&pg=PA133|access-date=4 March 2013|date=28 February 2011|publisher=Hong Kong University Press|isbn=978-988-8028-54-2|pages=133–}}</ref>
 
Do konca sedemnajstega stoletja so jezuitje spreobrnili veliko domačinov. Po drugi strani pa so bili navdušeni nad znanjem in bistroumnostjo konfucijanske učenjaške elite večinskih [[Kitajci Han|Kitajcev]] in so se prilagodili njihovemu starodavnemu miselnemu in življenjskemu slogu.<ref name="AutoGE-7"/><ref name="Needham1958"/>
 
Leta 1692 je torej cesar Kangši izdal [[tolerančni edikt]] glede svobodnega izpovedovanja [[krščanstvo|krščanstva]] ({{zh|t=容敎令}} ali {{zh|t=正敎奉傳}}).<ref name="Marinescu2008"/><ref name="Minamiki1985"/><ref name="Neill1964"/>
 
{{Quote|Evropejci so zelo miroljubni; v deželah ne vznemirjajo in ne motijo, nikomur ne škodijo, ne delajo nobenih hudodelstev in njihovo učenje nima nič skupnega z lažnimi ločinami v cesarstvu, niti se ne nagibajo k spodbujanju upora... Odločili smo torej, da je treba ohraniti vse cerkve, posvečene nebeškemu Gospodarju, ne glede na to, kje se nahajajo, in omogočiti vsem, ki želijo častiti tega Boga, vstop v te cerkve, darovanje kadila in opravljanje obredov, ki jih po starodavnih navadah izvajajo kristjani. Zato naj jim odslej nihče več ne nasprotuje.<ref name="Pittman2001">{{cite book|author=Don Alvin Pittman|title=Toward a Modern Chinese Buddhism: Taixu's Reforms|url=https://books.google.com/books?id=LxDUeWdMubkC&pg=PA36|access-date=4 March 2013|year=2001|publisher=University of Hawaii Press|isbn=978-0-8248-2231-6|pages=35–36}}</ref>}}