Rimsko cesarstvo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Radek (pogovor | prispevki)
Vrstica 236:
 
== Rimsko pravo ==
Rimska sodišča po vsem cesarstvu so slonela na politiki spoštovanja regionalnih izročil in upoštevanja lokalnih zakonov kot vira pravnega precedensa in družbene stabilnosti (''mos regionis'' ali deželno pravo).<ref name=":2">Potter (2009), str. 184–185.</ref> [[Rimsko pravo]] se je strogo uporabljalo le v primerih, kjer je bil eden od udeleženih strank rimski državljan. To je prišlo do izraza najbolj v Vzhodnem cesarstvu, ki je že imelo dobro uveljavljene zakonike in pravne postopke.<ref name="Garnsey">Garnsey, Pete, Saller, Richard (1987). ''The Roman Empire: Economy, Society and Culture''. University of California Press. str. 107–111.</ref>
Rimska sodišča po vsem cesarstvu so bila prvenstveno pristojna v primerih, kjer je bil eden izmed udeleženih strank rimski državljan, vendar je bilo sodnih funkcionarjev premalo, da bi v provincah enotno uvedli [[rimsko pravo]]. Večina delov Vzhodnega cesarstva je že imela dobro uveljavljene zakonike in pravne postopke.<ref name="Garnsey">Garnsey, Pete, Saller, Richard (1987). ''The Roman Empire: Economy, Society and Culture''. University of California Press. str. 107–111.</ref> Na splošno je bila rimska politika spoštovanje ''mos regionis'' (regionalna izročila ali deželno pravo) in upoštevanje lokalnih zakonov kot vira pravnega precedensa in družbene stabilnosti.<ref name=":2">Potter (2009), str. 184–185.</ref> Zdi se, da združljivost rimskega in lokalnega prava odraža temeljni ''ius gentium'' - zakon držav ali mednarodno pravo, ki velja za skupno in običajno v vseh človeških skupnostih.<ref>Bozeman, Adda B. (2010). ''Politics and Culture in International History from the Ancient Near East to the Opening of the Modern Age''. Transaction Publishers. 2nd ed. str. 208–20</ref> Če so bila določila lokalnega prava neskladna z rimskim pravom ali običaji, so pritožbe obravnavala rimska sodišča, najvišja pooblastila za odločanje pa je imel cesar.<ref name=Garnsey/><ref name=":2"/><ref group=''op''>Takšno prakso so vzpostavili že v republiki, na primer v sporu za pravice do vode, ki ga je v 90. in 80. letih pr. n. št vodil hispanski guverner Gaj Valerij Flak.</ref>
 
Rimska sodišča po vsem cesarstvu so bila prvenstveno pristojna v primerih, kjer je bil eden izmed udeleženih strank rimski državljan, vendar je bilo sodnih funkcionarjev premalo, da bi v provincah enotno uvedli [[rimsko pravo]]. Večina delov Vzhodnega cesarstva je že imela dobro uveljavljene zakonike in pravne postopke.<ref name="Garnsey">Garnsey, Pete, Saller, Richard (1987). ''The Roman Empire: Economy, Society and Culture''. University of California Press. str. 107–111.</ref> Na splošno je bila rimska politika spoštovanje ''mos regionis'' (regionalna izročila ali deželno pravo) in upoštevanje lokalnih zakonov kot vira pravnega precedensa in družbene stabilnosti.<ref name=":2">Potter (2009), str. 184–185.</ref> Zdi se, da združljivostSožitje rimskega in lokalnega prava odraža temeljni ''ius gentium'' - zakon držav ali mednarodno pravonarodov, ki veljaje za skupno inosnovno običajno vpravo vseh človeških skupnostihskupnosti in podlaga mednarodnega prava.<ref>Bozeman, Adda B. (2010). ''Politics and Culture in International History from the Ancient Near East to the Opening of the Modern Age''. Transaction Publishers. 2nd ed. str. 208–20</ref> Če so bilabili običaji ali določila lokalnega prava neskladnaneskladni z rimskim pravom ali običaji, so pritožbe obravnavala rimska sodišča, najvišja pooblastila za odločanje pa je imel cesar.<ref name=Garnsey/><ref name=":2"/><ref group=''op''>Takšno prakso so vzpostavili že v republiki, na primer v sporu za pravice do vode, ki ga je v 90. in 80. letih pr. n. št vodil hispanski guverner Gaj Valerij Flak.</ref>
Na Zahodu se je zakonodaja izvajala na zelo lokalni ali plemenski ravni. Novost rimskega obdobja, zlasti med [[Kelti|keltskimi]] plemeni, je bila pravica do zasebne lastnine. Rimsko pravo je olajšalo pridobivanje bogastva prorimskih elit, ki so hitro ugotovile, da so novi privilegiji zanje ugodni, če le izkazujejo primerno lojalnost novim vrhovnim oblastnikom.<ref name="Garnsey"/> Razširitev rimskega državljanstva na vse svobodne prebivalce cesarstva leta 212 je zahtevala enotno uporabo rimskega prava, ki je nadomestilo lokalne zakonike, ki so veljali za nedržavljane. Dioklecijanova prizadevanja za stabilizacijo cesarstva po [[Kriza tretjega stoletja|krizi tretjega stoletja so]] vključevala dve veliki zbirki zakonov, ''Codex Gregorianus'' in ''Codex Hermogenianus'', ki sta vodili provincialne upravnike pri določanju doslednih pravnih standardov.<ref>Elizabeth DePalma Digeser (2000). ''The Making of a Christian Empire: Lactantius and Rome''. Cornell University Press. str. 53.</ref>
 
Na Zahodu se je zakonodaja izvajala na zelo lokalni ali plemenski ravni. Novost rimskega obdobja, zlasti med [[Kelti|keltskimi]] plemeni, je bila pravica do zasebne lastnine. Rimsko pravo je olajšalo pridobivanje bogastva prorimskih elit, ki so hitro ugotovile, da so novi privilegiji zanje ugodni, če le izkazujejo primerno lojalnost novim vrhovnim oblastnikom.<ref name="Garnsey"/> Razširitev rimskega državljanstva na vse svobodne prebivalce cesarstva leta 212 je zahtevala enotno uporabo rimskega prava, ki je nadomestilo lokalne zakonike, ki so dotlej veljali za nedržavljane. Dioklecijanova prizadevanja za stabilizacijo cesarstva po [[Kriza tretjega stoletja|krizi tretjega stoletja so]] vključevala dve veliki zbirki zakonov, ''Codex Gregorianus'' in ''Codex Hermogenianus'', ki sta vodili provincialne upravnike pri določanju doslednih pravnih standardov.<ref>Elizabeth DePalma Digeser (2000). ''The Making of a Christian Empire: Lactantius and Rome''. Cornell University Press. str. 53.</ref>
Vsesplošno izvajanje rimskega prava v zahodni Evropi je privedlo do njegovega velikega vpliva na kasnejšo zahodnjaško pravno izročilo, kar se odraža v nepretrgani uporabi latinske pravne terminologije v sodobnem pravu.
 
VsesplošnoDosledno izvajanje rimskega prava v zahodni Evropi je privedlo do njegovega velikega vpliva na kasnejšo zahodnjaškozahodno pravno izročilo, kar se odraža tudi v nepretrgani uporabi latinske pravne terminologije v sodobnem pravu.
 
====Justinijanov zakonik====