Kraški škrgonožec: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dvinko (pogovor | prispevki)
Dodal par novih informacij in popravil nekaj obstoječih.
Vrstica 24:
Vrsta je bila opisana kot podskupina sorodne vrste ''C. diaphanus'' po primerkih, nabranih v mlaki Blata v spodnjem toku [[Neretva|Neretve]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]], leta 1966 pa ji je bil na podlagi morfoloških razlik dodeljen status samostojne vrste.<ref>{{cite journal |first1=Denton |last1=Belk |first2=Ján |last2=Brtek |year=1995 |title=Checklist of the Anostraca |journal=Hydrobiologia |volume=298 |pages=315–353 |url=https://decapoda.nhm.org/pdfs/3674/3674.pdf}}</ref> V kasnejših letih zoologi kljub prizadevanjem tam niso več našli osebkov, zato velja za lokalno izumrlo, konec 20. stoletja pa so vrsto odkrili v 300 km oddaljenem Petelinjskem jezeru.<ref name="BranceljGorjanc1999"/> Poleg tega so jo kasneje našli še v nekaj mlakah ob [[Cerkniško jezero|Cerkniškem jezeru]], ki pa so zdaj zasute in uničene.<ref name="BranceljGorjanc1999" /><ref name=":1">{{Navedi revijo|last=Sket|first=Boris|last2=Brancelj|first2=Anton|date=1992|title=Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih nižjih rakov (Entomostraca: Anostraca, Cladocera, Copepoda, Ostracoda) v Sloveniji|magazine=Varstvo narave|issue=17|pages=165-172}}</ref> Tako sta Petelinjsko jezero in jezero Jeredovce zdaj edini znani nahajališči kraškega škrgonožca, kjer vrsta potrjeno še živi.<ref name="Pipan"/><ref name=":0" />
 
[[Populacija (biologija)|Populacija]] v Petelinjskem jezeru je sicer vitalna in številčna. Življenjski krog je vezan na nestalno naravo življenjskega prostora, ki je večino leta izsušeno. Ko se območje napolni z vodo, se pojavijo rakci, odrastejo v nekaj tednih in razmnožijo, nato pa preživijo preostanek leta kot [[Cista (biologija)|ciste]].<ref name="ZivSlo"/> Da se jajčeca razvijejo, morajo biti nekaj časa izpostavljena izsušitvi in nizkim temperaturam, čas pojavljanja v letu pa je povsem odvisen od vodnega režima Petelinjskega jezera. Najpogosteje je to spomladi. Tik preden se območje popolnoma izsuši, se osebki zgostijo v preostalih kotanjah, na koncu pa ostanejo blazinice izsušenih kraških škrgonožcev ali posamezni osebki, stisnjeni v blazinice [[alge|alg]].<ref name=":2">{{cite journal |last=Kirn |first=Tina |year=2020 |title=Occurrence of fairy shrimp (''Chirocephalus croaticus'') in the lake Petelinjsko jezero during the 2008–2014 period |journal=[[Natura Sloveniae]] |volume=22 |issue=1 |pages=29–32 |url=http://web.bf.uni-lj.si/bi/NATURA-SLOVENIAE/pdf/NatSlo_22_1_3.pdf}}</ref>
 
== Varstvo ==