Anton Bonaventura Jeglič: Razlika med redakcijama

dodanih 1.981 zlogov ,  pred 11 meseci
brez povzetka urejanja
(wd)
Brez povzetka urejanja
== Življenje ==
 
Rodil se je kot sin kmečkih staršev. Že leta 1859 je prišel v Ljub­ljano, kjer je kot gojenec [[Alojzijevišče, Ljubljana|Alojzijevišča]] z odliko končal gimna­zijo. [[Bogoslovje|Bogoslovje]] je študiral v [[Ljubljana|Ljubljani]] in bil [[1873]] posvečen; nato pa je študiral še na [[Univerza na Dunaju|dunajski univerzi]], kjer je [[1876]] doktoriral iz teologije. Po vrnitvi v domovino je bil [[kurat]] v ženski [[kaznilnica|kaznilnici]], nato je šel na študijsko potovanje po [[Nemško cesarstvo|nemških]] in [[Kraljevina Italija|italijanskih]] [[univerza]]h, nakar je bil podvodja in predavatelj na [[Bogoslovno semenišče Ljubljana|ljubljanskem semenišču]]. Od 1878 je poučeval cerkveno zgodovino in pravo in [[1881]] postal [[profesor]] [[dogmatika|dogmatike]] na ljubljanskem bogoslovju. Leta [[1882]] pa je bil imenovan za [[kanonik]]a [[vrhbosanski kapitelj|vrhbosanskega kapitlja]] v [[Sarajevo|Sarajevu]], kjer je postavljal temelje katoliške cerkvene organizacije v avstrijskem protektoratu in se zavzemal za spravo s pravoslavno cerkvijo, 1897 je postal tudi pomožni škof v Sarajevu.
 
Leta [[1898]] je bil imenovan za ljubljanskega škofaknezoškofa. Bil je narodno zaveden in odločen bojevnik modernega katoliškega gibanja. Slovensko katoliško prenovo je pojmoval široko na vseh področjih življenja. Močno je podpiral kmečko [[zadružništvo|zadružništvo]]. Na njegov predlog in z njegovo pomočjo je bila v [[Zavod sv. Stanislava|Šentvidu]] postavljena prva popolna slovenska gimnazija. BilOd jeustanovitve vrhunskileta slovenski1905 politik, zato je njegovo ime povezano z vsemi odločilnimi potezami in uspehi narodne politike od [[1898]]pa do [[1930]].zadnjega Čepravšol­skega so bili njegovi javni nastopi vidni inleta odmevni,1944/45 je bilo njegovo politično delo precej prikrito. Za [[Katoliška narodna stranka|Katoliško narodno stranko]] (nato [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS]]) je bil odločilna avtoriteta. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je v sporutej medškofijski starini in mladini v SLS slednjim (okoli J. E. Kreka) pomagal do zmage in s posebno deklaracijogimnaziji [[1917]]Zavod podprl politiko tsv. i. [[Majniška deklaracija (1917)Stanislava|majniškeZavoda deklaracije]]sv. Po nastanku [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHSStanislava]] je v slovenskih notranjepolitičnih vprašanjih in glede odnosov znotraj SLS ostal najvišja moralna in politična avtoriteta3.136 V notranjih sporih slovenskega katolištva in SLS je vneto branil pravico do več mnenj. Zavračal je politiko slovenskega [[liberalizem|liberalizma]] in [[unitarizem|unitarizma]] ter obsojal [[komunizem|komunizem]]dijakov.
 
Jeglič je bil vrhunski slovenski politik, zato je njegovo ime povezano z vsemi odločilnimi potezami in uspehi narodne politike od [[1898]] do [[1930]]. Čeprav so bili njegovi javni nastopi vidni in odmevni, je bilo njegovo politično delo precej prikrito. Za [[Katoliška narodna stranka|Katoliško narodno stranko]] (nato [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS]]) je bil odločilna avtoriteta. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je v sporu med starini in mladini v SLS slednjim (okoli J. E. Kreka) pomagal do zmage in s posebno deklaracijo [[1917]] podprl politiko t. i. [[Majniška deklaracija (1917)|majniške deklaracije]]. Po nastanku [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]] je v slovenskih notranjepolitičnih vprašanjih in glede odnosov znotraj SLS ostal najvišja moralna in politična avtoriteta. V notranjih sporih slovenskega katolištva in SLS je vneto branil pravico do več mnenj. Zavračal je politiko slovenskega [[liberalizem|liberalizma]] in [[unitarizem|unitarizma]] ter obsojal [[komunizem]].
Leta [[1930]] se je upokojil, obemen pa mu je papež podelil častni naslov [[nadškof|nadškofa]] garelskega. Umaknil se je v [[Gornji Grad]], [[1932]] pa v [[Stična|Stično]].
 
Leta 1929 je [[Gregorij Rožman]] postal njegov [[generalni vikar]] in škof-koadjutor. Leta [[1930]] se je upokojil, obemenobenem pa mu je papež podelil častni naslov [[nadškof|nadškofa]] garelskega. Umaknil se je v [[Gornji Grad]], [[1932]] pa v [[Stična|Stično]].
Že v študentskih letih se je ukvarjal s [[publicistika|publicistiko]]. V njegovem obsežnem znanstvenem, poljudnoznanstvenem in vzgojnem delu je prevladovala [[apologetika]] [[krščanstvo|krščanstva]] in [[katoliška vera|katoliške vere]]. Bil je tudi pobudnik ustanovitve [[Orel (organizacija)|orlovske]] organizacije, in je sežgal Cankarjevo [[Erotika (Cankar)|Erotiko]].
 
Že v študentskih letih se je ukvarjal s [[publicistika|publicistiko]]. V njegovem obsežnem znanstvenem, poljudnoznanstvenem in vzgojnem delu je prevladovala [[apologetika]] [[krščanstvo|krščanstva]] in [[katoliška vera|katoliške vere]]. Vsem stanovom je napisal knjige, v katerih je podal temelje za samovzgojo: ''Mladeničem'', ''Dekletom'', ''Ženinom in nevestam'',<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Ženinom in nevestam|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4NNOR20|website=www.dlib.si|accessdate=2021-06-17}}</ref> ''Zakoncem'', ''Staršem''. V letih 1899-1930 je pisal obširen osebni dnevnik, ki je pomemben zgodovinski vir in je v knjižni obliki izšel leta 2015.<ref>{{Navedi knjigo|title=Jegličev dnevnik : znanstvenokritična izdaja|url=https://www.worldcat.org/oclc/938564560|publisher=Celjska Mohorjeva družba|date=2015|location=Celje|isbn=978-961-278-210-8|oclc=938564560|first=Anton Bonaventura|last=Jeglič|first2=Marija|last2=Čipić Rehar|first3=Cvetka|last3=Rezar|first4=Julijana|last4=Visočnik|page=}}</ref> Bil je tudi pobudnik ustanovitve [[Orel (organizacija)|orlovske]] organizacije. Leta 1899 je ukazal pokupiti in sežgati prvo izdajo Cankarjeve [[Erotika (Cankar)|Erotike]]. V svoj dnevnik je 22. aprila 1899 zapisal: "Cankar je izdal grde polzke pesmi, ki sem vse nakupil, da ne pridejo ljudem in mladini v roke (dal sem 478 [[Goldinar|gld]]), s tega silna jeza ''Narodova'' in pri dijakih."<ref>Jegličev dnevnik, str. 17.</ref>
Zadnjič je javno nastopil na ''taboru slovenskih fantov in mož'' 29. junija 1937 v Celju, na katerem je imel odmeven govor proti [[brezboštvo|brezboštvu]] in [[komunizem|komunizmu]].<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Komunisti so mu zaradi tega dali nadimek bolnanatura.
 
Nekateri duhovniki so mu očitali slabosti, ki jih kljub vsem njegovim velikim sposobnostim niso odobravali: "1. trma, da si ne daste dopovedati od najboljših mož; 2. maščevanje do vseh, ki se vam v političnem oziru niso pokorili ..."<ref>Jegličev dnevnik, str. 851.</ref> Leta 1913 je do razkritja goljufije "skoraj verjel"<ref>Jegličev dnevnik, str. 573.</ref> sleparki [[Vodiška Johanca|Vodiški Johanci]], o čemer so obširno pisali v liberalnih časopisih.
 
Zadnjič je javno nastopil na ''taboru slovenskih fantov in mož'' 29. junija 1937 v Celju, na katerem je imel odmeven govor proti [[brezboštvo|brezboštvu]] in [[komunizem|komunizmu]].<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Komunisti so mu zaradi tega dali nadimekvzdevek bolnanatura.
 
== Viri ==
70

urejanj