|
Čeprav je grščina ostala jezik Bizantinskega cesarstva, je bila jezikovna razširjenost na vzhodu bolj zapletena. Grško govoreča večina je živela na Grškem polotoku in otokih, zahodni [[Anatolija|Anatoliji]], večjih mestih in nekaterih obalnih območjih.<ref name="tread">Treadgold, Warren (1997) ''A History of the Byzantine State and Society''. Stanford University Press. str. 5–7. {{ISBN|0-8047-2630-2}}.</ref> Kakor grščina in latinščina, je bil tudi [[Tračanščina|tračanski jezik]] indoevropskega izvora, tako kot tudi več danes izumrlih jezikov v Anatoliji, kar potrjujejo napisi iz cesarske dobe.<ref name="miles">Miles, Richard (2000). "Communicating Culture, Identity, and Power". V ''Experiencing Power: Culture, Identity and Power in the Roman Empire''. Routledge. str. 58–60. {{ISBN|0-415-21285-5}}.</ref> [[Albanščina|Albanski jezik]] pogosto velja za potomca ilirskega jezika, čeprav so nekateri jezikoslovci izpodbijali to hipotezo in trdili, da izhaja iz daškega ali tračanskega jezika.<ref>{{Navedi knjigo|last=Fine, John V. A.|last2=Fine, John Van Antwerp|title=The Early Medieval Balkans: A Critical Survey from the Sixth to the Late Twelfth Century|url=https://books.google.com/books?id=Y0NBxG9Id58C|year=1991|publisher=University of Michigan Press|isbn=978-0-472-08149-3|pages=10–11}}</ref> Ilirski, dačanski in tračanski jezik so morda tvorili svojo podskupino jezikov. Različnih [[Afroazijski jeziki|afroazijskih jezikov]], predvsem [[Koptščina|koptskega]] v [[Egipt]]u ter [[Aramejščina|aramejskega]] v [[Sirija|Siriji]] in [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], ni nikoli nadomestila grščina. Mednarodna raba grščine pa je bila eden od dejavnikov, ki so omogočili širjenje krščanstva na vzhod, na kar kaže na primer raba grščine v Pavlovih poslanicah.
Številna pričevanja o [[Galščina|galskem]] jeziku v pozni antiki kažejo, da se je takrat še govoril. V 2. stoletju n. št. je bila njegova raba izrecno dovoljena za nekatere uradne zadeve,<ref>''Digest'' 31.1.11; Lambert, ''La langue gauloise'', str. 10.</ref> prerokovanje in [[Farmakologija|farmakologijo]].<ref>Adams, ''Bilingualism and the Latin Language,'' str. 192.</ref> [[Sulpicij Sever]], ki je v 5. stoletju n. št. pisal v [[Akvitanska Galija|Galiji Akvitaniji]], je poročal o dvojezičnosti z galščino kot prvim jezikom.<ref name="Lambert10">Lambert. ''La langue gauloise'', str. 10.</ref> O preživetju galatskega[[Galatija (rimska provinca)|galatijskega]] narečja v [[Anatolija|Anatoliji]], podobnega tistemu, ki so ga govorili Treveri blizu [[Trier]]ja, je pričal [[Sveti Hieronim]] (331–420), ki je o tem poročal iz osebnih izkušenj.<ref>Jerome, commentary on the ''Letter to the Galatians''; Lambert, ''La langue gauloise''. str. 10.</ref> Večina [[Zgodovinsko jezikoslovje|zgodovinsko-jezikoslovnih]] raziskav ocenjuje, da se je v galskem jeziku na območju današnje [[Francija|Francije]] govorilo še sredi ali na koncu 6. stoletja.<ref name="Helix">{{Navedi knjigo|last=Laurence Hélix|title=Histoire de la langue française|isbn=978-2-7298-6470-5|publisher=Ellipses Edition Marketing S.A.|page=7|quote=Le déclin du Gaulois et sa disparition ne s'expliquent pas seulement par des pratiques culturelles spécifiques: Lorsque les Romains conduits par César envahirent la Gaule, au 1er siecle avant J.-C., celle-ci romanisa de manière progressive et profonde. Pendant près de 500 ans, la fameuse période gallo-romaine, le gaulois et le latin parlé coexistèrent; au VIe siècle encore; le temoignage de Grégoire de Tours atteste la survivance de la langue gauloise.|year=2011}}</ref> Kljub precejšnji romanizaciji lokalne kulture velja, da je galski jezik preživel in da je v stoletjih rimske vladavine v Galiji obstajal vzporedno z govorjeno latinščino. Na galščino se je zadnjič skliceval Ciril iz Skitopolja in trdil, da je ''»zli duh obsedel meniha in mu zapovedal, da lahko govori samo v galščini«,''<ref>εἰ δὲ πάνυ ἐβιάζετο, Γαλατιστὶ ἐφθέγγετο. 'If he was forced to, he spoke in Galatian' (Vita S. Euthymii 55; after Eugenio Luján, 'The Galatian Place Names in Ptolemy', v: Javier de Hoz, Eugenio R. Luján, Patrick Sims-Williams (ur.). New Approaches to Celtic Place-Names in Ptolemy's Geography. Madrid: Ediciones Clásicas 2005. str. 264.</ref> medtem ko je zadnji o galščini v Franciji pisal [[Gregor Tourski]] med letoma 560 in 575, pri čemer je opozoril, da je bilo svetišče v Auvergni, ki se ''»v galskem jeziku imenuje Vasso Galatae«'', uničeno in požgano do tal.<ref>''Hist. Franc.'', book I, 32 ''Veniens vero Arvernos, delubrum illud, quod Gallica lingua Vasso Galatæ vocant, incendit, diruit, atque subvertit.'' And coming to Clermont [to the Arverni] he set on fire, overthrew and destroyed that shrine which they call Vasso Galatæ in the Gallic tongue,</ref> Po dolgem obdobju dvojezičnosti je galščina na več načinov vplivala na nastajajoče galo-romanske jezike, vključno s [[Francoščina|francoščino]]; v primeru francoščine to vključuje izposojene besede in [[Kalk|tujke]] (vključno z ''oui'' za besedo 'da'), spremembe zvoka,<ref>Henri Guiter, "Sur le substrat gaulois dans la Romania", in ''Munus amicitae. Studia linguistica in honorem Witoldi Manczak septuagenarii'', ur., Anna Bochnakowa & Stanislan Widlak, Krakow, 1995.</ref><ref>Eugeen Roegiest, ''Vers les sources des langues romanes: Un itinéraire linguistique à travers la Romania'' (Leuven, Belgium: Acco, 2006). str. 83.</ref> in vplivi na pridevnike ter vrstni red besed.<ref name="Savignac">{{Navedi knjigo|last=Savignac, Jean-Paul|year=2004|page=26|title=Dictionnaire Français-Gaulois|location=Paris|publisher=La Différence}}</ref><ref name="Matas">{{Navedi časopis|last=Matasovic, Ranko|year=2007|title=Insular Celtic as a Language Area|journal=Papers from the Workship within the Framework of the XIII International Congress of Celtic Studies|page=106}}</ref><ref name="Adams">{{Navedi knjigo|last=Adams, J.N.|date=2007|title=The Regional Diversification of Latin 200 BC – AD 600|url=https://archive.org/details/regionaldiversif600adam|chapter=Chapter V – Regionalisms in provincial texts: Gaul|pages=[https://archive.org/details/regionaldiversif600adam/page/n300 279]–289|location=Cambridge|doi=10.1017/CBO9780511482977|isbn=978-0-511-48297-7}}</ref>
== Družba ==
|
