Rimsko cesarstvo: Razlika med redakcijama

 

== Rim na slovenskih tleh ==

Sedanje slovensko ozemlje je bilo z vidika rimske države pomembno zlasti kot prehodna dežela, saj so preko njega vodile glavne poti iz [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]] v Podonavje in naprej na Vzhod. Kasneje je dežela postala pomembna tudi kot zadnja obrambna linija Rima pred prodirajočimi barbari z vzhoda.

 

[[Slika:The_cities_of_the_Roman_world_in_the_Imperial_period.jpg|sličica| Mesta rimskega sveta v cesarskem obdobju. Vir podatkov: Hanson, JW (2016), Baza podatkov o mestih, (zbirke podatkov OXREP). Različica 1.0. ([http://oxrep.classics.ox.ac.uk/databases/cities/ povezava]).]]

[[Slika:Hadrian's_Wall_and_Highshield_Crags_-_geograph.org.uk_-_1410581.jpg|sličica| Del ruševin [[Hadrijanov zid|Hadrijanovega zidu]] v severni Angliji s pogledom na Crag Lough]]

Rimsko cesarstvo je bilo eno največjih v zgodovini, s sklenjenimi ozemlji po Evropi, Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu.<ref name="k3">Kelly, str. 3.</ref> Latinska besedna zveza ''imperium sine fine'' (''imperij brez konca'')<ref name="n29">Nicolet, str. 29</ref>) je izražala prepričanje, da ne čas ne prostor ne omejujeta cesarstva. V [[Vergilij|Vergilovi]] epski pesnitvi ''[[Eneida]]'' naj bi neomejeno cesarstvo Rimljanom podelilo njihovo vrhovno božanstvo, [[Jupiter (mitologija)|Jupiter]].<ref>Vergil, ''Aeneid'' 1.278</ref><ref>Mattingly, David J. (2011). ''Imperialism, Power, and Identity: Experiencing the Roman Empire''. Princeton University Press. str. 15.</ref><ref>Moretti, G. (1993). ''The Other World and the 'Antipodes': The Myth of Unknown Countries between Antiquity and the Renaissance''. V ''The Classical Tradition and the Americas: European Images of the Americas''. Walter de Gruyter. str. 257.</ref><ref name="South">{{Navedi knjigo|last=Southern, Pat|ref=Southern|title=The Roman Empire from Severus to Constantine|url=https://books.google.com/books?id=DWiyzw91atgC|year=2001|publisher=Routledge|isbn=978-0-415-23943-1|pages=14–16.}}</ref> Ta trditev o univerzalnem gospodovanju se je obnovila in ohranila, ko je cesarstvo v 4. stoletju prešlo v krščanstvo.<ref>Prudentius (348–413) in particular Christianizes the theme in his poetry, as noted by Marc Mastrangelo, ''The Roman Self in Late Antiquity: Prudentius and the Poetics of the Soul'' (Johns Hopkins University Press, 2008), str. 73, 203. St. Augustine, however, distinguished between the secular and eternal "Rome" in ''The City of God.'' See also J. Rufus Fears, "The Cult of Jupiter and Roman Imperial Ideology," ''Aufstieg und Niedergang der römischen Welt'' II.17.1 (1981), str. 136, on how Classical Roman ideology influenced Christian Imperial doctrine; Bang, Peter Fibiger (2011) "The King of Kings: Universal Hegemony, Imperial Power, and a New Comparative History of Rome," in ''The Roman Empire in Context: Historical and Comparative Perspectives''. John Wiley & Sons; and the Greek concept of globalism ''(oikouménē).''</ref> V svojih prizadevanjih za gradnjo cesarstva so bili Rimljani poleg priključitve obsežnih ozemelj tudi zelo aktivni oblikovalci svojega okolja in so neposredno spremenili naravo. Na primer, posekali so celotne gozdove, da bi zagotovili dovolj lesnih virov za cesarstvo, ki se je širilo. [[Platon]] je v svoji knjigi ''Critias'' opisal krčenje gozdov: tam, kjer je bilo nekoč ''»gozda obilo lesa«'', je zdaj lahko opazovalec videl ''»samo okostje zemlje«''.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Environment in World History|url=https://archive.org/details/environmentworld00mosl_888|last=Mosley|first=Stephen|publisher=Routledge|year=2010|page=[https://archive.org/details/environmentworld00mosl_888/page/n44 35]}}</ref>