Stanislav Lenič: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m enciklopedični slog |
|||
Vrstica 58:
Rojen je bil 6. novembra 1911 v [[Župeča vas|Župeči vasi]] pri [[Cerklje ob Krki|Cerkljah ob Krki]] v kmečki družini. Oče in mati sta mu zgodaj umrla, zato so zanj poskrbeli sorodniki in pa kaplan [[Matej Tomazin]], ki mu je omogočil nadaljnje šolanje. Obiskoval je [[Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana|Škofijsko klasično gimnazijo]] v [[Zavod sv. Stanislava|Zavodu sv. Stanislava]] v Šentvidu pri Ljubljani, kjer je maturiral leta 1933.
Študiral je teologijo na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti v Ljubljani]] in bil 4. julija 1937 posvečen v duhovnika v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|ljubljanski stolnici]]. Tri leta je bil prefekt v dijaškem Zavodu [[Marijanišče]] v Ljubljani, obenem pa je nadaljeval študij in med vojno doktoriral na temo Nauk svetega [[Janez Krizostom|Janeza Krizostoma]] o prvotnem stanju in [[Izvirni greh|izvirnem grehu]].
Leta 1940 ga je takratni škof [[Gregorij Rožman]] imenoval za škofijskega tajnika, kjer je ostal do leta 1947. V tej službi je bil najožji škofov sodelavec in zanesljiva priča dogodkov medvojnih in povojnih let. Sledila so števila zasliševanja na montiranem procesu in leta 1947 obsodba na 12 let ječe. V različnih zaporih je bil osem let in pol, od tega kar 26 mesecev v samici. Izpuščen je bil leta 1955. Po prihodu iz zapora je bil župnik v [[Župnija Sodražica|Sodražici]]. Nekaj let je tudi soupravljal [[Župnija Gora pri Sodražici|Župnijo Gora pri Sodražici]].
Vrstica 66:
Ko je leta 1988 stopil v pokoj, je v javnosti povedal veliko resnic in zanikal krivične obtožbe na račun škofa Rožmana in Cerkve. Po daljši bolezni je umrl 4. januarja 1991. Nadškof [[Alojzij Šuštar]] je ob njegovi krsti med drugim dejal, da je škof Lenič do zadnjega živo spremljal vsa dogajanja slovenske pomladi, tudi veliki dan sprave v Rogu, za katero si je tudi sam prizadeval.
Pod prisilo je v zaporu med letoma 1949 in 1955 napisal obsežne spomine. Ti spisi opisujejo tudi delovanje škofa Rožmana. Bili so priloženi prošnji za revizijo procesa proti škofu Rožmanu, vendar jih senat Okrožnega sodišča v Ljubljani ni upošteval. Deklasificirani so bili šele sredi leta 1996. Leta 1997 so pri Mohorjevi založbi izšli pod naslovom ''Stanislav Lenič: življenjepis iz zapora'',<ref>{{Navedi knjigo|title=Stanislav Lenič : življenjepis iz zapora|url=https://www.worldcat.org/oclc/440021105|publisher=Mohorjeva založba|date=1997|location=Celovec|isbn=3-85013-512-8|oclc=440021105|first=Stanislav|last=Lenič|first2=Alojzij|last2=Šuštar|last3=Planprint])}}</ref> pri založbi Družina pa je izšel začetek njegove nedokončane avtobiografije pod naslovom ''Moji spomini''.<ref>{{Navedi knjigo|title=Moji spomini|url=https://www.worldcat.org/oclc/443054912|publisher=Družina|date=1997|location=Ljubljana|isbn=961-222-132-4|oclc=443054912|first=Stanislav|last=Lenič|last2=Schwarz)}}</ref>
Po njem se imenuje Leničev dom, ki je eden izmed domov duhovnosti Škofije Novo mesto in se nahaja v [[Sajevce|Sajevcah]] pri Kostanjevici na Krki. Leničev kip se nahaja na zunanjščini domače župnijske [[Cerkev sv. Marka, Cerklje ob Krki|cerkve sv. Marka v Cerkljah ob Krki]].
| |||