Jože Lampret: Razlika med redakcijama

dodanih 671 zlogov ,  pred 11 meseci
 
[[Slika:Prenos ranjencev 14 divizije na Paškem Kozjaku 19. februarja 1944. Prvi z leve je verski referent divizije Jože Lampret.jpg|thumb|right|250px|Ena izmed najpogosteje upodobljenih podob slovenskega narodnoosvobodilnega boja: Prenos ranjencev 14 divizije na Paškem Kozjaku 19. februarja 1944. Prvi z leve je verski referent divizije Jože Lampret.]]
 
Jože Lampret se je rodil 19. januarja 1903 v Šoštanju, v tedanji deželi Štajerski v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski monarhiji]]. Osnovno šolo je obiskoval v Šoštanju, temu je sledilo obiskovanje gimnazije v [[Celje|Celju]], nato se je pa vpisal na Teološko fakulteto v [[Maribor|Mariboru]] in jo obiskoval v letih 1927-1931. ŽeŠe vpreden časuje študijavstopil sev jebogoslovno politično angažiralsemenišče, a je kljubbil temučlan obKomunistične koncupartije, študijazato delovalso kotga duhovnikdrugi poduhovniki raznih župnijah [[Lavantinska škofija|lavantinske škofije]]sumili, kjer je med drugimda tudi"ni bil edennikoli izmedres organizatorjev viničarjevduhovnik" in delavcevda vso raznihga strokovnihkomunisti inposlali prosvetnihv društvih.duhovniške Vvrste prostem času se je ukvarjal z raziskovanjem izkoriščanja proletariata inkot svojaagenta spoznanja"pete objavljalkolone v raznihkatoliški časopisihCerkvi".<ref>{{Navedi Postopomaknjigo|title=Stanislav seLenič je: njegovoživljenjepis političnoiz udejstvovanjezapora|url=https://www.worldcat.org/oclc/440021105|publisher=Mohorjeva povečevalo in doseglo vrhunec leta 1939, ko je podpisal razglas Zveze delovnega ljudstva Slovenije, zaradi česar je bil tudi zaprt, kasneje (januarja 1940založba|date=1997|location=Celovec|isbn=3-85013-512-8|oclc=440021105|first=Stanislav|last=Lenič|first2=Alojzij|last2=Šuštar|last3=Planprint]) pa izgnan iz vseh srezov Dravske banovine in je bil prisiljen zbežati v Savsko.|page=305}}</ref>
 
Že v času študija se je politično angažiral, a je kljub temu ob koncu študija deloval kot duhovnik po raznih župnijah [[Lavantinska škofija|lavantinske škofije]] (Svete Trojice v Halozah, Žetale, Ribnica na Pohorju, Šmiklavž pri Slovenj Gradcu), kjer je med drugim tudi bil eden izmed organizatorjev viničarjev in delavcev v raznih strokovnih in prosvetnih društvih. V prostem času se je ukvarjal z raziskovanjem izkoriščanja proletariata in svoja spoznanja objavljal v raznih časopisih. Postopoma se je njegovo politično udejstvovanje povečevalo in doseglo vrhunec leta 1939, ko je podpisal razglas Zveze delovnega ljudstva Slovenije, zaradi česar je bil tudi zaprt, kasneje (januarja 1940) pa izgnan iz vseh srezov Dravske banovine in je bil prisiljen zbežati v Savsko.
Začetek napada sil osi na Jugoslavijo je doživel v Liki, kjer je doživel nasilja ustaštva in se je zato povezal s partizanskim gibanjem. Leta 1943 se je s partizansko delegacijo vrnil v Slovenijo, . kjer se je pod prisego »V imenu Boga in slovenskega naroda!«<ref>https://www.delo.si/mnenja/pisma/obletnica-partizanski-duhovnik-joze-lampret-188152.html</ref> uradno pridružil slovenski veji partizanskega gibanja. Postal je eden izmed članov SNOS ([[Slovenski narodnoosvobodilni svet]]) in bil naposled imenovan za verskega referenta XIV. Divizije. V XIV. diviziji se je pridružil kulturniški skupini (med drugimi je bil najvidnejši član te skupine njegov someščan [[Karel Destovnik - Kajuh]]) in se januarja 1944 udeležil pohoda na Štajersko. Tekom vojne je deloval tako kot partizanski duhovnik in politični aktivist ter član štajerskega PO Osvobodilne Fronte, a je bil že med vojno zaradi svojega delovanja na ljubljanskem območju brez privoljenja pristojnega škofa suspendiran. Leta 1945 je deloval kot prevajalec ob zajetju nemškega poveljnika Armadne skupine E - [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]].
 
Začetek napada sil osi na Jugoslavijo je doživel v Liki, kjer je doživel nasilja ustaštva in se je zato povezal s partizanskim gibanjem. Leta 1943 se je s partizansko delegacijo vrnil v Slovenijo, . kjer se je pod prisego »V imenu Boga in slovenskega naroda!«<ref>https://www.delo.si/mnenja/pisma/obletnica-partizanski-duhovnik-joze-lampret-188152.html</ref> uradno pridružil slovenski veji partizanskega gibanja. Postal je eden izmed članov SNOS ([[Slovenski narodnoosvobodilni svet]]) in bil naposled imenovan za verskega referenta XIV. Divizije. V XIV. diviziji se je pridružil kulturniški skupini (med drugimi je bil najvidnejši član te skupine njegov someščan [[Karel Destovnik - Kajuh]]) in se januarja 1944 udeležil pohoda na Štajersko. Tekom vojne je deloval tako kot partizanski duhovnik in politični aktivist ter član štajerskega PO Osvobodilne Fronte, a je bil že med vojno zaradi svojega delovanja na ljubljanskempodročju območjuljubljanske škofije brez privoljenja pristojnega škofa [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]] suspendiran. Leta 1945 je deloval kot prevajalec ob zajetju nemškega poveljnika Armadne skupine E - [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]].
Kljub izrecnemu nasprotovanju Cerkve, ga je oblast imenovala za profesorja (sociologije religije) na Teološki fakulteti. Leta 1950 je bil zaradi delovanja v Cirilmetodijskem društvu katoliških duhovnikov, ga je Cerkev ekskomunicirala. Po sporazumu z Vatikanom je sprejel pogoj, da se začasno umakne v samostan Pleterje, da bi bila ekskomunikacija preklicana.
 
Kljub izrecnemu nasprotovanju Cerkve, ga je oblast imenovala za profesorja (sociologije religije) na Teološki fakulteti. Leta 1950 ga je bil zaradi delovanja v Cirilmetodijskem društvu katoliških duhovnikov, ga je Cerkev ekskomunicirala. Po sporazumu z Vatikanom je sprejel pogoj, da se začasno umakne v samostan Pleterje, da bi bila ekskomunikacija preklicana.
 
Tudi po vojni je kot idealist in socialni utopist verjel, da bosta krščanstvo in socializem našla skupno pot, a kasnejše delovanje jugoslovanske države je te želje razblinilo. Življenje je končal s samomorom s plinom.
70

urejanj