Termoelektrarna Trbovlje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Poprava napak, dodatno poglavje
m slog
Vrstica 30:
=== Boj proti okupatorju v letih 1941 do 1945 ===
 
Oblike boja slovenskega naroda proti okupatorjem v letih 1941 do 1945 so bile zelo različne. Ena teh oblik je bilo preprečevanje in upočasnjevanje gradbenih in montažnih del pri razširitvi elektrarne Trbovlje v letih 1942 do 1944, o čemer navajamo podatke na drugem mestu. Decembra 1942 so pričeli vstavljati v pogon in poskusno obratovanje nov turbo-agregata. Že januarja 1943 se je odlomila ena lopatica nizkotlačnega dela turbine [[Siemens]], ko je bila v praznem teku ob navzočnosti monterja in montažnega inženirja firme dobaviteljice. Vzroka okvare ni bilo možno ugotoviti.
 
Redno obratovanje vseh v letu 1942 zgrajenih naprav pa se je začelo šele sredi leta 1943 in je trajalo do maja 1944. V času revizije turbine, ki jo je opravljal monter firme Siemens,
Vrstica 46:
Ko je bila termoelektrarna dograjena in s slavnostno otvoritvijo predana v obratovanje, so kmalu po začetku rednega obratovanja nastopile velike težave. Kazale so se predvsem s pričetkom [[žlindra]]nja pepela v kurišču kotla, nastopile pa so tudi prekomerne vibracije ter ekscentričnost turbo-generatorja. Po daljšem ugotavljanjem vzrokov so pooblaščeni strokovnjaki ugotovili, da dobavitelji opreme TE Morava niso dimenzionirali kotla za termoelektrarno Trbovlje glede na dostavljene vzorčne pošiljke premoga na [[Poljska|Poljsko]], predvsem pa niso upoštevali tališča pepela. Tako je bila termoelektrarna prisiljena obratovati z obremenitvijo od 105 do 110 MW, namesto projektiranih 125 MW, kar je bilo odvisno od žlindranja v kurišču. Posledice so se začele kazati v raznih oblikah. Največ pripomb je bremenilo trboveljski in hrastniški premogovnik zaradi slabše kakovosti premoga, pa tudi zaradi številnih negorljivih elementov (kamenje, [[železo]], glina,...). Na temelju številnih pogovorov odgovornih strokovnih delavcev so se zadeve sčasoma normalizirale in kakovosti premoga je bila namenjena večja pozornost na odklopnih deloviščih, transportu, odbiranju in drobljenju premoga.
 
'''=== Nadaljnje obratovanje v letih 1968-2014''' ===
 
1974.leta so z obratovanjem prenehali bloki 1,2 in 3. V sodelovanju z ameriškim podjetjem [[Westinghouse]] je bila zgrajena kombinirana plinsko-parna elektrarna moči 63 MW. Služila naj bi kot rezerva v primeru izpadov v energetskem sistemu. Istega leta so pričeli z gradnjo novega 360m visokega dimnika. Gradnjo je pod nadzorom podjetja [[Karrena]] iz Düsseldorfa opravila Vatrostalna iz Zenice. 1.junija 1976 se je iz novega dimnika prvič pokadilo.
'''Nadaljnje obratovanje v letih 1968-2014'''
 
1974.leta so z obratovanjem prenehali bloki 1,2 in 3. V sodelovanju z ameriškim podjetjem Westinghouse je bila zgrajena kombinirana plinsko-parna elektrarna moči 63 MW. Služila naj bi kot rezerva v primeru izpadov v energetskem sistemu. Istega leta so pričeli z gradnjo novega 360m visokega dimnika. Gradnjo je pod nadzorom podjetja Karrena iz Düsseldorfa opravila Vatrostalna iz Zenice. 1.junija 1976 se je iz novega dimnika prvič pokadilo.
 
V vseh letih obratovanja so redni remonti omogočali neovirano proizvodnjo električne energije. Kljub visoki starosti opreme je termoelektrarna presegala letne načrte, kar je bilo možno zaradi znanja domačih delavcev.
 
1995 je pričela obratovati deponija premoga v Lakonci, zato so opustili staro deponijo ob Savi. Deponija je bila opremljena z najsodobnejšo tehnologijo, imela je kapaciteto 600 000 ton. 1998 so na referendumu volivci odločali o gradnji TE-TO 3. Večina je gradnji nasprotovala, zato je bil 2000 sprejet Zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik. Leta 2010 je Termoelektrarna Trbovlje postala del [[Holding Slovenske elektrarne|Holdinga Slovenskih elektrarn]]. Pripravljeni so bili načrti za novo plinsko-parno enoto moči 291 MW.
 
1998 so na referendumu volilci odločali o gradnji TE-TO 3. Večina je gradnji nasprotovala, zato je bil 2000 sprejet Zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik.
 
Leta 2010 je Termoelektrarna Trbovlje postala del Holdinga Slovenskih elektrarn. Pripravljeni so bili načrti za novo plinsko-parno enoto moči 291 MW.
 
2014 je HSE zaradi visoke investicije v TEŠ 6 padel v slabo finančno situacijo. Z ruskim poslovnežem Olegom Burlakovom so pričeli pogajanja o prodaji 81% deleža v TET. Ker odločitev o prodaji ni bila sprejeta, je HSE pričel s postopkom redne likvidacije družbe.
 
Septembra 2014 je bil blok 4 dokončno zaustavljen, pričela se je njegova demontaža.
 
TET d.o.o v likvidaciji od 2020 posluje pod imenom Holding slovenskih elektrarn-Energetska družba Trbovlje.
 
 
 
 
 
 
 
 
2014 je HSE zaradi visoke investicije v [[TEŠ 6]] padel v slabo finančno situacijo. Z ruskim poslovnežem Olegom Burlakovom so pričeli pogajanja o prodaji 81% deleža v TET. Ker odločitev o prodaji ni bila sprejeta, je HSE pričel s postopkom redne likvidacije družbe. Septembra 2014 je bil blok 4 dokončno zaustavljen, pričela se je njegova demontaža. TET d.o.o v likvidaciji od 2020 posluje pod imenom Holding slovenskih elektrarn-Energetska družba Trbovlje.
== Proizvodne enote ==
{| class="wikitable sortable"