Termoelektrarna Trbovlje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Poprava napak, dodatno poglavje |
||
Vrstica 9:
}}
'''Termoelektrarna Trbovlje''' je bila največji energetski objekt v [[Zasavje|Zasavju]]. Skupno z zasavskimi [[premogovnik]]i je v preteklosti postavila svojevrsten temelj za razvoj številnih tovarn, industrijskih in obrtnih obratov, prometa in družbenih dejavnosti v Zasavju in Sloveniji.
Termoelektrarna Trbovlje
[[File:Termoelektrarna Trbovlje in Sava IMG 2581.jpg|thumb|Termoelektrarna Trbovlje in Sava]]
==Zgodovina==
Vrstica 45:
Ko je bila termoelektrarna dograjena in s slavnostno otvoritvijo predana v obratovanje, so kmalu po začetku rednega obratovanja nastopile velike težave. Kazale so se predvsem s pričetkom [[žlindra]]nja pepela v kurišču kotla, nastopile pa so tudi prekomerne vibracije ter ekscentričnost turbo-generatorja. Po daljšem ugotavljanjem vzrokov so pooblaščeni strokovnjaki ugotovili, da dobavitelji opreme TE Morava niso dimenzionirali kotla za termoelektrarno Trbovlje glede na dostavljene vzorčne pošiljke premoga na [[Poljska|Poljsko]], predvsem pa niso upoštevali tališča pepela. Tako je bila termoelektrarna prisiljena obratovati z obremenitvijo od 105 do 110 MW, namesto projektiranih 125 MW, kar je bilo odvisno od žlindranja v kurišču. Posledice so se začele kazati v raznih oblikah. Največ pripomb je bremenilo trboveljski in hrastniški premogovnik zaradi slabše kakovosti premoga, pa tudi zaradi številnih negorljivih elementov (kamenje, [[železo]], glina,...). Na temelju številnih pogovorov odgovornih strokovnih delavcev so se zadeve sčasoma normalizirale in kakovosti premoga je bila namenjena večja pozornost na odklopnih deloviščih, transportu, odbiranju in drobljenju premoga.
'''Nadaljnje obratovanje v letih 1968-2014'''
1974.leta so z obratovanjem prenehali bloki 1,2 in 3. V sodelovanju z ameriškim podjetjem Westinghouse je bila zgrajena kombinirana plinsko-parna elektrarna moči 63 MW. Služila naj bi kot rezerva v primeru izpadov v energetskem sistemu. Istega leta so pričeli z gradnjo novega 360m visokega dimnika. Gradnjo je pod nadzorom podjetja Karrena iz Düsseldorfa opravila Vatrostalna iz Zenice. 1.junija 1976 se je iz novega dimnika prvič pokadilo.
V vseh letih obratovanja so redni remonti omogočali neovirano proizvodnjo električne energije. Kljub visoki starosti opreme je termoelektrarna presegala letne načrte, kar je bilo možno zaradi znanja domačih delavcev.
1995 je pričela obratovati deponija premoga v Lakonci, zato so opustili staro deponijo ob Savi. Deponija je bila opremljena z najsodobnejšo tehnologijo, imela je kapaciteto 600 000 ton.
1998 so na referendumu volilci odločali o gradnji TE-TO 3. Večina je gradnji nasprotovala, zato je bil 2000 sprejet Zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik.
Leta 2010 je Termoelektrarna Trbovlje postala del Holdinga Slovenskih elektrarn. Pripravljeni so bili načrti za novo plinsko-parno enoto moči 291 MW.
2014 je HSE zaradi visoke investicije v TEŠ 6 padel v slabo finančno situacijo. Z ruskim poslovnežem Olegom Burlakovom so pričeli pogajanja o prodaji 81% deleža v TET. Ker odločitev o prodaji ni bila sprejeta, je HSE pričel s postopkom redne likvidacije družbe.
Septembra 2014 je bil blok 4 dokončno zaustavljen, pričela se je njegova demontaža.
TET d.o.o v likvidaciji od 2020 posluje pod imenom Holding slovenskih elektrarn-Energetska družba Trbovlje.
| |||