Infrardeče vodenje: Razlika med redakcijama

Osrednji del IR vodenja je infrardeča glava za samovodenje, ki je nameščena v nosu izstrelka. TaSestoji iz ''infrardečega sledilnega koordinatorja'' in ''[[Avtopilot|avtopilota]]''. Sledilni koordinator mora natančno slediti želenemu viru IR valovanja v čim širšem [[Vidno polje|vidnem polju]]. V želji po čimbolj natančnem lociranju tarčecilja in izločitvi vpliva IR valovanja iz okolice je potrebno vidni kot zožiti toliko, da se doseže potrebna natančnost, vendar ne toliko, da bi bila preveč zmanjšana jakost sprejetega IR valovanja. To je možno doseči s sistemom [[Leča (optika)|leč]] in [[Zrcalo|zrcal]], podobno, kot pri [[Daljnogled|daljnogledih]]. Da pa se ohrani zmožnost sledenja tarčicilju v širokem vidnem kotu, je celoten sklop detektorja IR valovanja in sistema fokusiranja nameščen na [[Kardanski sklop|kardanski]] sistem, ki omogoča usmerjanje [[Optična os|optične osi]] IR detektorja v poljubno točko znotraj celotnega vidnega polja, neodvisno od trenutne smeri vzdolžne osi izstrelka. S tem je zagotovljeno sledenje tarče tudi v primeru, ko os izstrelka ni poravnana s smerjo tarčecilja. Navadno je trenutni vidni kot detektorja omejen na 1 - 2[[Kotna stopinja|°]], celotno vidno polje pa ponavadi dosega nekaj 10° od vzdolžne osi izstrelka.

Položaj tarčecilja glede na izstrelek je opredeljen z dvema parametroma: kotom med vzdolžno osjo IR senzorja in položajem tarčecilja β, ter faznim kotom glede na ničelni položaj detektorja φ. Prvi kot označuje merilo za oddaljenost tarčecilja od vzdolžne osi detektorja, drugi pa smer proti tarčicilju. Naloga infrardeče glave je določitev smeri tarčecilja glede na izhodiščno os (kot φ) in samodejno usmerjanje optične osi IR detektorja proti tarčicilju (zmanjševanje kota β proti vrednosti nič).