Lendava: Razlika med redakcijama

Lendava je najvzhodnejše mesto v Sloveniji, tik ob [[državna meja|meji]] z [[Madžarska|Madžarsko]]. Prebivalstvo je mešano (četrtina madžarske narodnosti), napisi, šolstvo in javne službe so dvojezični.<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/madzarska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Madžarska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26}}</ref> Starejši del naselja leži na nizki terasi nad nekdanjim poplavnim območjem, po letu 1945 oziroma regulacijah pa se je razširilo čez suhe struge in se raztegnilo na sever do [[Dolga vas, Lendava|Dolge vasi]] in na vzhod do [[Čentiba|Čentibe]]; industrijski objekti pa so zrasli na jugu. Razvoj kraja je močno pospešil nastanek petrokemične industrije v 60-ih letih [[20. stoletje|20. stoletja]]. V kraju s 3395 prebivalci (popis leta 2002; 2020 že manj kot 3000) so poleg [[Rafinerija nafte Lendava|Rafinerije nafte Lendava]] še [[Terme Lendava]], kovinska industrija in obrati farmacevtske industrije podjetja [[Lek (podjetje)|Lek]]. Nad naseljem stoji [[Lendavski grad|Grad Lendava]], v katerem je [[muzej]]. Mesto je staro tržišče za kmetijske pridelke in vino iz Lendavskih in Dolgovaških goric. Poleg dvojezične osnovne šole je v kraju tudi dvojezična srednja šola.<ref>''Slovenija, turistični vodnik''. Mladinska knjiga, Ljubljana 2002</ref> V Lendavi deluje že od 1958 tudi manjšinski [[Pomurski madžarski radio]].