Občilo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Nekaj narobe postavljenih vejic in ponavljanje besed.
Vrstica 17:
Vpliv medijske tehnologije na današnjo družbo je prisoten v skoraj vseh vsakodnevnih dejavnostih. Zaradi hitrejšega razvoja tehnologije, družbe ter potovanja informacij se težnja po medsebojni povezanosti hitro povečuje. Dandanes se že od otrok in mladostnikov pričakuje, da imajo pridobljene osnovne kompetence upravljanja in uporabe medijske tehnologije. Vse to v veliki meri pospešuje svetovno ekonomijo z [[Oglaševanje|oglaševanjem]], poročanjem, široko internetno ponudbo in storitvami ter deljenjem znanja. Medijska tehnologija omogoča državam v razvoju več možnosti za konkuriranje razvitim državam, vendar je razvoj informacijske tehnologije, ter medijev še vedno osredotočen na potrebe zahodne družbe. <ref>{{Navedi revijo|title=Europe 1450‐1789: Encyclopedia of the Early Modern World |url=http://dx.doi.org/10.1108/09504120510580451|journal=Reference Reviews|date=2005-03|issn=0950-4125|pages=50–50|volume=19|issue=2|doi=10.1108/09504120510580451|first=Ruth|last=Mardall}}</ref>
 
Za spoznavanje delovanja medijev, njihovega vpliva na družbo in individualnosti, se razvijajo številne prakse proučevanja in teoretiziranja. Ena izmed njih je [[medijska psihologija]], ki se osredotočaosredotočena zlasti na vpliv, ki ga imajo mediji pri našem zaznavanju, ter razumevanju. Osredotoča se na preučevanjeProučuje množičnihmnožične medijevmedije kot so televizija, radio, internet in tiskani mediji.
 
Da pa imajo občila še večjo moč, kot si mislimo, so pokazale tudi nedavne študije, ki so jih opravili strokovnjaki s področij medijske psihologije, ter [[Psihologija oglaševanja|psihologije oglaševanje]] in interneta. Nekateri strokovnjaki so prepričani, da so pomembnosti tem, prepoznavnosti politike ali pomembnosti družbenih vprašanj posledica odločitev medijskih hiš. Skozi zgodovino se je v propagandi pokazala neizmerna moč medijev v obliki nadzora mišljenja ljudi, ter njihovega dojemanja sveta okrog sebe. Strategija medijev je povečati pozornost in prepoznavnost določene teme oziroma osebe, jo narediti pomembnejšo ali nepomembno, šele nato pa izpolniti našo potrebo po orientaciji. <ref>{{Navedi splet|title=Mediji še vedno določajo, o čem razmišljamo|url=https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/mediji-se-vedno-dolocajo-o-cem-razmisljamo.html|website=www.delo.si|date=2013-04-12|accessdate=2020-04-29|language=sl-si|first=Lenart J. Kučić, Sobotna|last=priloga}}</ref>
 
Uporaba elektronskih medijev narašča, vendar s tem narašča tudi zaskrbljenost, da mediji zmanjšujejo zanimanje mladih pri osebnem stiku z družino oziroma prijatelji. Raziskave o vplivih na socialno vpletenost so različni. Študija, ki jo je opravil [[Berry Wellman]] ugotavlja, da socialna medijska interakcija ne razdira medosebnih odnosov. Podatki študije razkrivajo, da kar 33% vseh vprašanih spletnih uporabnikov podala odgovor, da se je njihova povezanost s prijatelji izboljšala. Prav tako je 23% vprašanih odgovorilo, da je internet izboljšal njihovo komunikacijo z družinskimi člani. Zlasti mladi ljudje so izkoristili socialne prednosti interneta. Skoraj polovica (49%) mladih od 18 do 29 let je odgovorila, da je internet močno izboljšal stike s prijatelji. Po drugi strani pa je samo 19% zaposlenih uporabnikov interneta odgovorilo, da je internet povečal število delovnih ur, ki jih opravijo od doma.