|
}}
'''Stolnica v Pisi''', tudi '''Stolnica sv.Marijinega Marije VnebovzeteVnebovzetja''' (italijansko ''Cattedrale Metropolitana Primaziale di Santa Maria Assunta''; ''Duomo di Pisa'') je srednjeveška rimskokatoliškarimokatoliška [[stolnica]], posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]], na trgu [[Piazza del Duomo, Pisa|Piazza dei Miracoli]] v [[Pisa|Pisi]] v [[Italija|Italiji]]. Je izjemen primer [[romanska arhitektura|romanske arhitekture]], zlasti sloga, znanega kot pisanska romanika.<ref>{{cite book|last1=Watkin|first1=David|title=A History of Western Architecture|date=2005|publisher=Laurence King Publishing|location=London|isbn=1856694593|page=148}}</ref> Tu je sedež pisanskega nadškofa.
== Zgodovina ==
Stolnico jeso začeli graditi leta 1063 (1064 po takratnem pisanskem koledarju) začelpod graditivodstvom arhitektarhitekta BuschetoBuscheta, stroškiizjemno paširokopotezno sozastavljen sein plačevaliposledično sdrag pomočjoprojekt plena,pa dobljenegafinancirali vs plenom iz bojihbojev proti muslimanom na Siciliji leta 1063.<ref>{{cite book|last1=Morris|first1=Colin|title=The Papal Monarchy: The Western Church from 1050 to 1250|date=1991|publisher=Oxford University Press|isbn=0198269250|page=147|url=https://books.google.com/books?id=S-DnCwAAQBAJ&q=the+papal+monarchy+the+western+church+from+1050+to+1250+di+colin+morris&pg=PA219|accessdate=7 November 2016}}</ref> Vključuje različne slogovne elementeprvine: klasičniklasične, langobardsko-emilijanskiemilijanske, [[bizantinska umetnost|bizantinskibizantinske]] in [[islamska umetnost|islamskiislamske]], prikar čemerje sepovezano opira na mednarodno prisotnosttrgovanjem pisanskih trgovcev vtistega tistemčasa časuvsepovsod po Sredozemlju. Istega leta je domnevno začela nastajati tudi današnja [[Stolnica svetega Marka, Benetke|bazilika svetega Marka]] začela obnovo v [[Benetke|Benetkah]], kar dokazujekaže na močno rivalstvo med obema republikama, datudi bina ugotovili,nivoju kateraumetnosti bioz. arhitekture v lahkoželji ustvarilaustvariti najlepši in najbogatejši bogoslužni prostor.
Cerkev je bila postavljena zunaj zgodnjesrednjeveškega obzidja Pise, da bi pokazali, da se Pisa ne boji, da bi jo napadli. Izbrano območje je bilo že v langobardskem obdobju uporabljeno kot [[nekropola]], v začetku 11. stoletja pa je bila cerkev že postavljena tukaj, vendar nikoli dokončana, zato naj bi jo poimenovali Santa Maria. Velika nova Buschetova cerkev se je sprva imenovala ''Santa Maria Maggiore'', dokler ni bila uradno imenovana ''Santa Maria Assunta''.
== Opis ==
Prvotni gradbeni tloris je bil blizu [[grški križ|grškemu križu]] z veliko [[kupola|kupolo]] nad [[križni kvadrat|križnim kvadratom]], danes pa je tloris [[latinski križ]] z glavno ladjo, ki jo ob straneh obdajata po dve stranski ladji, [[apsida]](gre intorej transeptaza papet imajoladijsko trizasnovo), transept pa je ladjetroladijski. Notranjost ponuja prostorski učinek, podoben učinku velikih [[mošeja|mošej]], zahvaljujoč uporabi dvignjenih lancetnih lokov, izmeničnih slojev črnega in belega marmorja ter eliptične kupole, ki jo navdihujejo Mavri. Prisotnost dveh dvignjenih [[empora|empor]] v ladji s trdnimi monolitnimi stebri iz [[granit]]a je jasen znak bizantinskega vpliva. Buscheto je prinesel islamski in armenski vpliv.<ref>''Guida rapida d'Italia'', Touring Club Italiano, 1994, vol. 3, pag. 186.</ref>
<gallery>
Bogata zunanja dekoracija vsebuje raznobarven [[marmor]], [[mozaik]] in številne bronaste predmete iz vojnega plena, med katerimi je tudi [[grifon]], ki so ga leta 1061 odvzeli v Palermu in ga pozneje postavili na vzhodni del strehe. V začetku 19. stoletja je bila prvotna skulptura, ki jo je danes mogoče videti v stolničnem muzeju, odstranjena s strehe in nadomeščena s kopijo. Visoki loki kažejo islamski in južnoitalijanski vpliv. Slepi loki z oblikami pastil spominjajo na podobne strukture v [[Armenija|Armeniji]]. Fasado iz sivega in belega marmorja, okrašeno z barvnimi marmornatimi vložki, je zgradil mojster Rainaldo. Nad tremi vrati so štirje nivoji lož, razdeljeni z venci z marmornato [[intarzija|intarzijo]], za katerimi se odpirajo enojna, dvojna in trojna okna.
Težka bronasta vrata fasade so v 17. stoletju izdelali različni florentinski umetniki. V nasprotju s tem, kar bi si lahko mislili, so verniki že od začetka vstopali v stolnico skozi vrata svetega Rainerija, ki so jihdel našlijužnega vtransepta, istoimenskem transeptu,a obrnjenemobrnjena proti zvoniku. To je bilo zato, ker bi se mestni plemiči, ki so se k stolnici pripeljaliprišli po prekoVia Santa Marije, znašli prav na tem vhodu. Ta vrata je približno leta 1180 ulil Bonanno Pisano in so edina vrata, ki jih požar leta 1595 ni uničil in, ki je močno poškodoval stolnico leta 1595, ni uničil.
Vrata svetega Rainerija so okrašena s 24 bronastimi reliefnimi skulpturamireliefni, ki prikazujejo zgodbe iz [[Nova zaveza|Nove zaveze]]. Ta vrata so ena prvih, izdelanih v Italiji v srednjem veku, po uvozu številnih primerkov iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]] (v [[Amalfi]], [[Salerno]], [[Rim]], [[Montecassino]], [[Benetke]] itd.), in lahko občudujemo povsem zahodna senzibilnost, ločena od bizantinske tradicije. Nad vrati so štiri odprte galerije, na vrhu pa je ''Madona z otrokom'' in v kotih štirje evangelisti. Grob Buscheta najdemo levo od severnih vrat fasade.
=== Notranjost ===
|
