Janez Janež: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 57:
=== V [[Kitajski misijoni|Kitajskih misijonih]] ===
==== Na celinski Kitajski ====
[[File:Janez Janež.jpg|thumb|180px|right| <center>[[Zdravnik|Dr.]] [[Janez Janež]] rešuje življenja v "svoji" bolnici<small><br>Slikan skrivaj in brez osvetlitve, ker se v svoji skromnosti ni hotel slikati</small></center>]]
Na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] je delal kot zdravnik v pokrajini [[Yunnan]] v mestu [[Zhaotong]] (kitajsko {{jezik-zh2|昭通}}, beri ''Džaotong''
Delal je v bolnišnici, ki so jo vodili italijanski [[menih]]i [[kamilijanci]] in šolske sestre iz [[Slovenska Bistrica|Slovenske Bistrice]]. Bolnišnica je bila ob njegovem prihodu v precej slabem stanju in osebje ni bilo primerno usposobljeno. Pod vodstvom doktorja Janeža je bolnišnica doživela pravi razcvet. Janež je vodil izobraževanje in urjenje osebja, uspelo pa mu je (s pomočjo dobrotnikov iz tujine) dobiti tudi nekaj sodobnejše opreme: rentgenski aparat in kirurške instrumente. Med okoliškim prebivalstvom se je začel širiti glas o čudežnem zdravniku, ki zna pozdraviti vse težave. V tem obdobju se je doktor Janež naučil [[kitajščina|kitajščine]], saj je hitro videl, da brez znanja jezika ne more vzpostaviti pravega stika s pacienti.
Leta 1952 so kitajske komunistične oblasti osebje bolnišnice zaprle. Doktor Janež je bil (skupaj s še nekaterimi sodelavci) obsojen na smrt, pozneje pa pomiloščen na izgon iz države. Po tem je nadaljeval delo na [[Tajvan]]u v mestu [[Luodong]] (kitajsko {{jezik-zh2|羅東}}; [[Wade-Gilesovo prečrkovanje|WG]]: ''Lotung''). Namenoma je za svoj novi dom izbral manjše mesto na nerazvitem delu otoka - zdelo se mu je, da tam bolj potrebujejo njegovo pomoč.▼
Leta 1952 so kitajske komunistične oblasti osebje bolnišnice zaprle. Doktor Janež je bil (skupaj s še nekaterimi sodelavci) obsojen na smrt, pozneje pa pomiloščen na izgon iz države.
==== Na otoški Kitajski ====
▲
Stanje v mestu je bilo obupno: na Tajvanu je bilo obromno beguncev s celine, veliko je bilo revščine in bolezni, ki so posledica pomanjkanja higiene. Bolnišnice v mestu ni bilo. Menihi kamilijanci so usposobili zasilno ambulanto, ki se počasi razvila v bolnišnico, v kateri je doktor Janež preživel naslednjih 38 let. V vsem tem času ni imel niti dneva dopusta, delal je od jutra do poznih nočnih ur, marsikdaj je imel tudi po 10 težkih operacij v enem dnevu. V vsem tem času se je tudi odpovedal plači: zadovoljen je bil s stanovanjem, hrano in malo drobiža.
| |||