Redakcija: 02:31, 16. marec 2021 uredi ZimskoSonce (pogovor \| prispevki) 11.910 urejanj razširitev Oznaka: vizualno urejanje ← Starejše urejanje		Redakcija: 18:11, 3. junij 2021 uredi razveljavi Jonson22 (pogovor \| prispevki) 289 urejanj m →‎Pogozdovanje in pozivi k zaščiti: Popravil letnico Novejše urejanje →
Vrstica 50: === Pogozdovanje in pozivi k zaščiti === Sredi devetnajstega stoletja je bil Golovec gol in neobdelan.<ref>str. 91-92. Kmetijske in rokodelske novice (31.05.1848), letnik 6, številka 22. {{Dlib\|urn=URN:NBN:SI:DOC-VTSB1PV5}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref><ref name=":4">str. 154-155. Kmetijske in rokodelske novice (19.05.1858), letnik 16, številka 20. {{Dlib\|urn=URN:NBN:SI:DOC-7H6EZ9VP}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Na nekem predelu v lasti mesta so [[Lončarstvo\|lončarji]] pridobivali [[pesek]].<ref>str. 4. ''Slovenec'': političen list za Slovenski narod (26.09.1894), letnik 22, številka 220. {{Dlib\|urn=URN:NBN:SI:DOC-IN601B2F}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Leta 1859 je mestni magistrat kmetijski družbi odgovoril, da se pogozdovanje utegne kmalu začeti.<ref>str. 146. Kmetijske in rokodelske novice (11.05.1859), letnik 17, številka 19. {{Dlib\|urn=URN:NBN:SI:DOC-Y1DEIXQM}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Leta ~~1984~~1884 je J. Hribar, načelnik odseka za olepšavo mesta, podal predlog za ozelenitev Golovca. Strokovnjaki so računali so na to, da bi lahko z delom zaključili v treh letih.<ref>str. 4. ''Slovenski narod'' (05.03.1884), letnik 17, številka 54. {{Dlib\|urn=URN:NBN:SI:DOC-61XGRTO9}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Na začetku 20. stoletja je neki posestnik opravil golosek in bila je izražena bojazen, da Golovec vrne v prejšnje stanje.<ref>str. 3. ''Slovenski narod'' (15.06.1901), letnik 34, številka 135. {{Dlib\|urn=URN:NBN:SI:DOC-D3Q34TEU}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Med [[Drva\|drvarji]] na črno so bili večinoma ženske in otroci.<ref>str. 3. ''Slovenski narod'' (15.10.1901), letnik 34, številka 237. {{Dlib\|urn=URN:NBN:SI:DOC-G9QSKWLN}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Leta 1906 so pripadniki 17. [[Pešpolk\|pešpolka]] na zasebnem zemljišču brez dovoljenja pulili mlada drevesa za nasade pri vojašnici.<ref>str. 6. ''Slovenski narod'' (07.04.1906), letnik 39, številka 80. {{Dlib\|urn=URN:NBN:SI:DOC-SO73MZ2H}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Leta 1920 je ''[[Slovenski narod (časnik)\|Slovenski narod]]'' opozoril na slabo stanje privatnih gozdov na Golovcu in Rožniku, ki sta jih uničevala nelegalna sečnja in pretirana izraba stelje s strani lastnikov samih.<ref>str. 4. ''Slovenski narod'' (15.08.1920), letnik 53, številka 185. {{Dlib\|urn=URN:NBN:SI:DOC-DDZ4SAFI}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Leta 1938 je ''Slovenski narod'' ob gradnji novih hiš in širjenju ceste na Golovec ob [[Hradeckega cesta, Ljubljana\|Hradeckega cesti]] opozoril, da ni jasne meje, do kam se mesto lahko širi, kar lahko pomeni počasno uničenje gozda.<ref name=":5">Ali Ljubljani ni treba zelene površine?. str. 2. ''Slovenski narod'' (21.05.1938), letnik 71, številka 114. {{Dlib\|urn=URN:NBN:SI:DOC-5XR8J1DW}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Po letu 1941 so bili nekateri gozdovi močno izsekani, posebej na Golovcu, Rožniku na [[Bokalce\|Bokalcah]].<ref>Nevaren gozdni tat obsojen. str. 4. ''Slovenec'': političen list za Slovenski narod (02.03.1944), letnik 72, številka 50. {{Dlib\|urn=URN:NBN:SI:DOC-NVJ45VEB}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Občinski svet je leta 1933 sklenil, da se izvaja načelo nezazidljivosti Golovca, grajskega griča in Rožnika.<ref>Ljubljanski občinski svet. str. 2. ''Slovenec'': političen list za Slovenski narod (23.06.1933), letnik 61, številka 141a. {{Dlib\|urn=URN:NBN:SI:DOC-6SHV5BNH}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Leta 1934 je na predlog prof. Plečnika mestna občina v sporazumu z [[Dravska banovina\|bansko]] upravo zaščitila Golovec, grajski grič in Rožnik pred gradnjo in nedovoljenim sekanjem z izjemo del mestne vrtnarije, ki je delovala po Plečnikovih navodilih.<ref>str. 4. ''Slovenec'': političen list za Slovenski narod (25.03.1934), letnik 62, številka 70a. {{Dlib\|urn=URN:NBN:SI:DOC-4YQYVGIV}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref> Leta 1939 je bil Golovec zaščiten pred gradnjo razen vznožja vzdolž Hradeckega ceste, [[Dolenjska cesta, Ljubljana\|Dolenjske ceste]], odobrene parcelacije v Rakovniku, ob cesti na Orle in že zazidanih parcel.<ref>Meje ljubljanskih gradbenih okolišev. str. 4. ''Slovenski narod'' (29.10.1941), letnik 74, številka 250. {{Dlib\|urn=URN:NBN:SI:DOC-RJCF5T7V}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref><ref>Novi most pod Golovcem. str. 3. ''Slovenski narod'' (17.09.1941), letnik 74, številka 214. {{Dlib\|urn=URN:NBN:SI:DOC-RUKVT541}}. pridobljeno 13. marca 2021</ref>

Golovec: Razlika med redakcijama