Slovenska izseljenska matica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
predelava, zlasti uvodnega dela |
lektoriranje |
||
Vrstica 6:
Leta 1956 so na občnem zboru SIM že ugotavljali, da z množičnim vračanjem slovenskih izseljencev ne bo nič, po drugi strani pa se je 1964. izkazalo, da povprečno bivanje izseljencev ob obisku domovine traja dva meseca. Izseljenci so bili tudi po mnenju [[Turistična zveza Slovenije|Turistične zveze Slovenije]] najboljši turisti.
Glavni tajnik je leta 1952 postal Albert Švagelj, za predsednika pa je bil čez dve leti izvoljen publicist, politik in kulturni delavec [[Ivan Regent]]. Na matici sta ostala do 1964. Tržaška rojaka sta se dobro ujela, v času njunega mandata je SIM začela izseljenskim potomcem intenzivneje podeljevati štipendije za študij v [[Ljubljana|Ljubljani]], matici pa sta tudi sicer dala svojstven pečat.
Matica je ves čas delovala za ohranitev materinščine med Slovenci po svetu. Dejavnosti, na podlagi katerih je leta 1965 v Kranju nastala Poletna šola slovenskega jezika, je začela ravno SIM. Šola se je pozneje razširila in preimenovala v Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki zdaj deluje v okviru [[Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik|Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|filozofski fakulteti]]. Konec leta 1990 je bil za predsednika matice izvoljen prof. Mirko Jurak, med drugim tudi raziskovalec [[Slovenska izseljenska književnost|literarne ustvarjalnosti slovenskih izseljencev]] v [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada|Kanadi]] in [[Avstralija|Avstraliji]]. Po njegovi zaslugi se je z vprašanji književnosti in kulturnega ustvarjanja vseh rojakov po svetu, tudi tistih v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]], začela ukvarjati vrsta mlajših znanstvenih raziskovalcev.
| |||