Janez Janež: Razlika med redakcijama

Najprej se v Kunmingu sreča z g. Majcnom, nastani pa se v Čaotungu, v misijonski bolnišnici, ki jo je ustanovil msgr. Kerec in so jo vodile slovenske sestre. Takoj začne z učenjem kitajščine.

 

Na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] je delal kot zdravnik v pokrajini [[Yunnan]] v mestu [[Zhaotong]] (kitajsko {{jezik-zh2|昭通}}, beri ''Džaotong''; v slovenskih virih večkrat zasledimo tudi obliko ''Čaotung'', ki je posledica nepravilnega poslovenjanja iz [[Wade-Gilesovo prečrkovanje|WG prečrkovanja]] ''Chaot<nowiki>'</nowiki>ung''). Delal je v bolnišnici, ki so jo vodili italijanski [[menih]]i [[kamilijanci]] in šolske sestre iz [[Slovenska Bistrica|Slovenske Bistrice]]. Bolnišnica je bila ob njegovem prihodu v precej slabem stanju in osebje ni bilo primerno usposobljeno. Pod vodstvom doktorja Janeža je bolnišnica doživela pravi razcvet. Janež je vodil izobraževanje in urjenje osebja, uspelo pa mu je (s pomočjo dobrotnikov iz tujine) dobiti tudi nekaj sodobnejše opreme: rentgenski aparat in kirurške instrumente. Med okoliškim prebivalstvom se je začel širiti glas o čudežnem zdravniku, ki zna pozdraviti vse težave. V tem obdobju se je doktor Janež naučil [[kitajščina|kitajščine]], saj je hitro videl, da brez znanja jezika ne more vzpostaviti pravega stika s pacienti.

 

Stanje v mestu je bilo obupno: na Tajvanu je bilo obromno beguncev s celine, veliko je bilo revščine in bolezni, ki so posledica pomanjkanja higiene. Bolnišnice v mestu ni bilo. Menihi kamilijanci so usposobili zasilno ambulanto, ki se počasi razvila v bolnišnico, v kateri je doktor Janež preživel naslednjih 38 let. V vsem tem času ni imel niti dneva dopusta, delal je od jutra do poznih nočnih ur, marsikdaj je imel tudi po 10 težkih operacij v enem dnevu. V vsem tem času se je tudi odpovedal plači: zadovoljen je bil s stanovanjem, hrano in malo drobiža.

 

Umrl je 11. oktobra 1990. Pokopali so ga 19. oktobra v Luodongu. Na zadnjo pot ga je pospremila nepregledna množica ljudi, ki so prišli počastit spomin na velikega moža.

 

 

Kitajci so dr. Janeža imenovali '''Fan Fenglong''' (kitajsko tradicionalno: {{jezik-zh2|范鳳龍}}, poenostavljeno: {{jezik-zh2|范凤龙}}) ali kratko '''doktor Fan''' (kitajsko tradicionalno: {{jezik-zh2|范醫生}}, poenostavljeno: {{jezik-zh2|范医生}}, pinjin: ''Fan yisheng''). Njegov kitajski priimek ''Fan'' pomeni v prevodu ''Vzorni'', ime ''Fenglong'' pa pomeni ''Feniks''. Že to poimenovanje pove veliko o odnosu Kitajcev do dr. Janeža.