Wikipedija

Škof: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Shabicht (pogovor | prispevki)
72.073 urejanj
Shabicht (pogovor | prispevki)
72.073 urejanj
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{drugipomeni2|Škof}}
[[Slika:Anton Stres Birma 2012 Ljubljana Kodeljevo.JPG|thumb|[[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški]] škof z [[mitra (škofovska kapa)|mitro]], [[škofovska palica|škofovsko palico]], [[pektoral]]nim križem in [[škofovski prstan|škofovskim prstanom]]]]
'''Škòf''' (iz [[grščina|grščine]]: {{jezik-el2|επισκοπος}} [episkopos] = nadzornik, skrbnik) je visoki cerkveni dostojanstvenik, [[duhovnik]], ki mu je zaupano opravljanje pastirske službe, t.j. vodenje [[Škofija|škofije]].
 
V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] primerne kandidate za novega škofa napredlagata predlogškofovska predstavnikovkonferenca lokalne(škofovski cerkvezbor) in [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]], imenujepredloge kandidatov preuči [[papežKongregacija za škofe]], kiimenuje odločitevpa sprejme[[papež]] poz preučitviizdajo primernih[[Papeška kandidatov,bula|papeške ponavadibule]]. Največkrat so topredlagani tisti duhovniki, ki imajo poleg diplome [[Teološka fakulteta v Ljubljani|teološke fakultete]] še višjo univerzitetno izobrazbo ([[magisterij]], [[doktorat]]), in/ali pa izkušnje [[Profesor|predavatelja]] [[Teologija|teoloških]], [[Filozofija|filozofskih]], ter [[Biblicist|bibličnih]] ved.
 
[[Slika:Template-Bishop.svg|200px|thumb|Grbovno okrasje rimskokatoliških škofov]]
Vrstica 11:
Za razliko od [[duhovniško posvečenje|duhovniškega posvečenja]] (druga stopnja [[Zakrament svetega reda|zakramenta svetega reda]]), je episkopat tretja oz. najvišja stopnja tega zakramenta, s katero je povezano imenovanje oz. prevzem pastirske službe v številnih [[krščanstvo|krščanskih]] [[cerkev (organizacija)|Cerkvah]]: v [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] in [[pravoslavje|pravoslavnih]], kakor tudi v nekaterih protestantskih (na Slovenskem npr. [[Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Sloveniji|Evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi]]) idr. cerkvah.
 
To pomeni, daŠkof ima v Cerkvi vlogo voditelja in nadzornika ter je duhovnikom in diakonom hierarhično nadrejen. [[Škof]] tudi podeljuje [[zakrament|zakramente]], npr. [[Sveta birma|zakramenta svete birme]] in svetega reda.▼
==Škofovsko posvečenje==▼
V katoliški cerkvi je prva stopnja [[Zakrament svetega reda|zakramenta svetega reda]] posvetitev v [[diakon]]a, druga pa v [[duhovniško posvečenje|duhovnika-mašnika]], tretja in najvišja pa škofovsko posvečenje ali '''episkopat'''. Primerne kandidate za škofe predlagata [[Slovenska škofovska konferenca|škofovska konferenca]] in [[apostolski nuncij]], predloge pa obravnava [[Kongregacija za škofe]]. Vsakega škofa v [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški cerkvi]] imenuje [[papež]]. To dokazuje tudi posebna listina, imenovana [[papeška bula]], ki jo prejme novoimenovani škof in mora biti javno prebrana ob samem škofovskem posvečenju.
 
▲===Škofovsko posvečenje===
[[Papeška bula]], ki jo prejme novoimenovani škof mora biti javno prebrana ob samem škofovskem posvečenju. S prisego zvestobe novi škof na poseben način obljubi, da bo vselej deloval v soglasju s papežem, in to pogosto v navzočnosti [[Apostolski nuncij|apostolskega nuncija]], ki v posamezni državi predstavlja povezavo s papežem. Prisega v praksi pomeni, da novi škof ne bo deloval v nasprotju s papežem in cerkvenim naukom, ter da bo vestno izpolnjeval naloge in poslanstvo, ki ga ima kot [[škof]], t.j. da bo skrbel za vse ljudi v svoji [[Škofija|škofiji]], tako za [[duhovnik|duhovnike]], [[Diakon|diakone]], [[Verski red|redovnike in redovnice]] ter laike.
sprejema pastirske službe, škofovskih znakov (insignij, tudi [[Grb|grba]] in škofovskega gesla oz. vodila), sestavni del obreda pa je tudi intronizacija. V kolikor pripada bodoči škof ali nadškof enemu izmed [[Cerkveni redovi|cerkvenih redov]], so pri škofovski posvetitvi navzoči tudi predstavniki oz. lokalni voditelji tega cerkvenega reda, npr. [[Frančiškani|frančiškanov]].▼
 
Škofovsko posvečenje je [[zakrament]], ki ga spremljata imenovanje in umestitev, vendar se včasih zmotno domneva, da so bili škofje, [[kardinal]]i in [[papež]] posvečeni na ta mesta, dejansko pa so le škofje ''[[zakrament svetega reda|posvečeni]]'' na mesto škofa, zatem lahko izbrani in imenovani med [[Nadškof|nadškofe]] ter [[Kardinal|kardinale]], izmed kardinalov pa lahko na [[Konklave|konklavah]] ''izvoljeni'' za papeža.▼
Prejemnik te stopnje posvečenja postane [[škof]] in prejme simbole njegove pastirske službe oz. škofovske znake (insignije, tudi [[Grb]] in škofovskega gesla oz. vodila),
 
=== Zunanji škofovski znaki (insignije) ===▼
Škof med škofovskim posvečenjem prejme zunanje simbole škofovske pastirske službe, kasneje tudi [[Grb]] in škofovsko geslo oz. vodilo).
Ob svečanih priložnostih, izven liturgične službe, je škof oblečen v črn [[talar]], katerega robovi in [[gumb]]i so vijolične barve, na sebi ima vijolični pas ([[cingulum]]) in [[škofovska čepica|škofovsko čepico]] (pileolus) na glavi. Pas je simbol vzdržnosti in se ga nosi preko talarja. [[Insignija|Simbola]] škofovske časti in opravljanja pastirske službe sta tudi [[škofovski prstan]] ter križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]). Med [[Maša|mašo]] drži škof v roki [[škofovska palica|škofovsko palico]] in ima na glavi [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]]. [[Nadškof]]je imajo med mašo okoli vratu tudi [[palij]] (palium), poseben volneni šal, ki so ga prejeli od [[papež]]a.▼
 
Ob svečanih priložnostih, izven liturgične službe, je škof oblečen v črn [[talar]], katerega robovi in [[gumb]]i so vijolične barve, na sebi ima vijolični pas ([[cingulum]]) in [[škofovska čepica|škofovsko čepico]] (pileolus) na glavi. Pas je simbol vzdržnosti in se ga nosi preko talarja. [[Insignija|Simbola]] škofovske časti in opravljanja pastirske službe sta tudi [[škofovski prstan]] ter križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]). Med [[Maša|mašo]] drži škof v roki [[škofovska palica|škofovsko palico]] in ima na glavi [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]]. [[Nadškof]]je imajo med mašo okoli vratu tudi [[palij]] (palium), poseben volneni šal, ki so ga prejeli od [[papež]]a.
▲To pomeni, da ima v Cerkvi vlogo voditelja in nadzornika ter je duhovnikom in diakonom hierarhično nadrejen. [[Škof]] tudi podeljuje [[zakrament|zakramente]], npr. [[Sveta birma|zakramenta svete birme]] in svetega reda.
 
==Opravljanje škofovske službe==▼
Škof ima v Cerkvi vlogo voditelja in nadzornika ter je duhovnikom in diakonom hierarhično nadrejen. [[Škof]] tudi podeljuje [[zakrament|zakramente]], npr. [[Sveta birma|zakramenta svete birme]] in svetega reda.
Škofu je zaupano vodenje [[škofija|škofije]], škofija pa je sestavljena iz [[župnija|župnij]], ki so pod varstvom [[župnik]]ov. Če je škofov v škofiji več, je navadno eden izmed njih imenovan za škofa ordinarija, drugi pa za pomožne škofe. Škof je lahko imenovan tudi v višjo službo - za nadškofa, [[metropolit]]a ali [[kardinal]]a. ▼
 
Škofovsko posvečenje je [[zakrament]], vendar se včasih zmotno domneva, da so bili tudi [[kardinal]]i in [[papež]] posvečeni na ta mesta, dejansko pa so le škofje ''[[zakrament svetega reda|posvečeni]]'' na mesto škofa, zatem lahko izbrani in imenovani med [[Nadškof|nadškofe]] ter [[Kardinal|kardinale]], izmed kardinalov pa lahko na [[Konklave|konklavah]] ''izvoljeni'' za papeža.
 
▲sprejema pastirske službe, škofovskih znakov (insignij, tudi [[Grb|grba]] in škofovskega gesla oz. vodila), sestavni del obreda pa je tudi intronizacija. V kolikor pripada bodoči škof ali nadškof enemu izmed [[Cerkveni redovi|cerkvenih redov]], so pri škofovski posvetitvi navzoči tudi predstavniki oz. lokalni voditelji tega cerkvenega reda, npr. [[Frančiškani|frančiškanov]].
 
▲Škofovsko posvečenje je [[zakrament]], ki ga spremljata imenovanje in umestitev, vendar se včasih zmotno domneva, da so bili škofje, [[kardinal]]i in [[papež]] posvečeni na ta mesta, dejansko pa so le škofje ''[[zakrament svetega reda|posvečeni]]'' na mesto škofa, zatem lahko izbrani in imenovani med [[Nadškof|nadškofe]] ter [[Kardinal|kardinale]], izmed kardinalov pa lahko na [[Konklave|konklavah]] ''izvoljeni'' za papeža.
 
▲==Opravljanje škofovske službe==
▲Škofu je zaupano vodenje [[škofija|škofije]], škofija pa je sestavljena iz [[župnija|župnij]], ki so pod varstvom [[župnik]]ov. Če je škofov v škofiji več, je navadno eden izmed njih imenovan za škofa ordinarija, drugi pa za pomožne škofe. Škof je lahko imenovan tudi v višjo službo - za nadškofa, [[metropolit]]a ali [[kardinal]]a.
 
===Sedisvakanca===
Vrstica 36 ⟶ 37:
===Škofovska konferenca===
Vsi škofje lokalne cerkve se zbirajo na t.i. škofovskih konferencah (npr. v Sloveniji [[Slovenska škofovska konferenca]]), kjer škofje in nadškofje urejajo in usklajujejo različne upravne in organizacijske zadeve lokalne Cerkve, ki presegajo okvir ene škofije, odgovarjajo tudi za t.i. standardni prevod [[Biblija|Biblije]] itd. Škofovska konferenca ima na lokalni cerkveni ravni najvišja pooblastila (višja ima le [[papež]]).
 
▲=== Zunanji škofovski znaki (insignije) ===
▲Ob svečanih priložnostih, izven liturgične službe, je škof oblečen v črn [[talar]], katerega robovi in [[gumb]]i so vijolične barve, na sebi ima vijolični pas ([[cingulum]]) in [[škofovska čepica|škofovsko čepico]] (pileolus) na glavi. Pas je simbol vzdržnosti in se ga nosi preko talarja. [[Insignija|Simbola]] škofovske časti in opravljanja pastirske službe sta tudi [[škofovski prstan]] ter križ na verižici okoli vratu ([[pektoral]]). Med [[Maša|mašo]] drži škof v roki [[škofovska palica|škofovsko palico]] in ima na glavi [[Mitra (škofovska kapa)|mitro]]. [[Nadškof]]je imajo med mašo okoli vratu tudi [[palij]] (palium), poseben volneni šal, ki so ga prejeli od [[papež]]a.
 
== Glej tudi ==
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Škof«