Mestna termoelektrarna Ljubljana: razlika med redakcijama

Leta 1947 je MTL prenehala oddajati enosmerni tok, ki je bil zastarel že leta 1898. S tem je prenehala obratovati s parnimi batnimi stroji zaradi neekonomičnosti (kar je po znanih podatkih bila zadnja javna termoelektrarna na batne stroje v Sloveniji) in je oddajala samo še izmenični tok skupne moči 2,8 MW.
===Rekonstrukcija v kotlarno===
Leta 1961 so jo preuredili v začasno kotlarno in s tem letom je prenehala proizvajati električno energijo. V letu 1960 je moč [[Termoelektrarna Šoštanj|Termoelektrarne Šoštanj]] dosegla 135 MW in je imela nekajkrat višji izkoristek od MTL ter celo elektro filtre dimnih plinov in z vodikom hlajen generator, skratka takrat najsodobnejšo zahodnoevropsko opremo s čimer je bilo obratovanje tako šibkega in neučinkovitega postrojenja kot je MTL dokončno spoznano za nesmiselno. Postalo je tudi jasno, da Ljubljana klasične termoelektrarne v središču mesta ne rabi, temveč toplarno, ki bo reševala težave z individualnimi kurišči v mestu, ki močno obremenjujejo prizemne plasti zraka s trdimi delci. Oskrba z elektriko se izvaja s prenosom od tam, kjer je na voljo primerna infrastruktura: Šoštanj, Brestanica, Trbovlje.
Leta 1968 je kotlarna končno prenehala obratovati, ko je začela redno oskrbovati mesto z daljinsko toploto [[Termoelektrarna Toplarna Ljubljana]] iz [[Četrtna skupnost Moste|Most]].
 
769

urejanj