Wikipedija

Slovenska izseljenska matica: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Duxborut (pogovor | prispevki)
1.999 urejanj
Brez povzetka urejanja
Duxborut (pogovor | prispevki)
1.999 urejanj
predelava, zlasti uvodnega dela
Vrstica 1:
{{Wikificiraj}}
 
'''Slovenska izseljenska matica''', s kratico '''SIM''' (uradno: Združenje Slovenska izseljenska matica), je prostovoljno in neprofitno združenje fizičnih oseb. Po ustavi in zakonu o uresničevanju javnega interesa v kulturi skrbi za Slovence po svetu. Je neke vrste izseljenskaizseljensko-zdomska centrala v domovini, ki izseljenenaše na tujem živeče rojake povezuje z domovino, ter jim nudi ustrezno kulturno in prosvetno pomoč. Občni zbor SIM je 1951. sprejelIma štiri glavne delovne naloge. Prva je bila vzpostavljati, ohranjati in krepiti stike s kulturnimi, umetniškimi, gospodarskimi, družbenimi in drugimi organizacijami in ustanovami izseljencev, zdomcev in zamejcev s posameznimi javnimi delavci in z drugimi posamezniki slovenske narodnosti v tujini. Drugič, s posredovanjem leposlovjaleposlovnih, znanstvenih in drugih knjig, časopisov, filmov, glasbenega in drugega kulturnega gradiva in z izdajanjem lastnih publikacij pomagati organizacijam, ustanovam in posameznikom pri ohranjanju in razvoju »narodnostneganaših življenjaljudi slovenskihv izseljencev«tujini in jih seznanjati z njihovo (ali njihovih staršev) rojstno domovino. Tretjič, slovensko in jugoslovanskonašo javnost seznanjatiobveščati zo delomdelu in življenjemživljenju slovenskihSlovencev izseljencev,po svetu in nazadnje, z organiziranjem medsebojnih obiskov pomagati pri kulturnem, umetniškem, gospodarskem in znanstvenem sodelovanju s slovenskimitemi izseljenciljudmi.
 
Za njeno ustanovitev SIM imajo največ zaslug dolgoletni urednik in ustanovitelj revije ''Rodna gruda'' [[Tomo Brejc]], pisatelj [[Tone Seliškar]], novinar Stane Lenardič in izseljenski povratnik iz ZDA Ludvik Medvešek. Ime Slovenska izseljenska matica je predlagal Seliškar. Ustanovljena je bila 18. aprila 1951, prvi odbor SIM pa so vodili Seliškar kot predsednik in podpredsednika Brejc in Medvešek. (Izseljensko vprašanje so takrat, poleg nekaterih zveznih organov, obravnavali tudi republiška skupščina, republiški izvršni svet in republiški družbeni svet za mednarodne odnose pri takratnem slovenskem predsedstvu.) Za te namene je matica redno izdajala mesečnik ''Rodna gruda'' (1954–2005), ''Slovenski izseljenski koledar'' (1954–2003) in revijo ''Slovenija Magazine Quarterly'' (1987–2004). Za razširjanje teh publikacij po slovenskih naselbinah so veliko storili tudi sami izseljenci. ''Rodna gruda'' je imela sprva podnaslov Glasilo Slovenske izseljenske matice, od 1965 pa Revija za Slovence po svetu; leta 1972 je imela več kot 4000 naročnikov, kar je bil rekord. ''Slovenski izseljenski koledar'', v letih 1972–1993 ''Slovenski koledar'', je bil redni letni zbornik SIM, zasnovan za prispevke o zgodovini izseljenstva in [[Slovenska izseljenska književnost|leposlovna dela izseljencev]] vseh generacij. Ob 20-letnici izhajanja je izšla še bibliografija ''Zgodovinsko gradivo v koledarju Slovenske izseljenske matice 1954–1973'', ki obsega 308 enot. V koledarjih za leti 1965 in 1966 sta v sodelovanju s študijskim centrom pri predsedstvu [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] izšla dva daljša bibliografska popisa slovenskega izseljenskega časopisja, knjig, brošur in drobnega tiska od 1891 do 1945. SIM je dala pobudo tudi za ustanovitev [[Slovenski oktet|Slovenskega okteta]], ki je svojo umetniško pot začel že 27. septembra 1951.
 
Za te namene je matica redno izdajala mesečnik ''Rodna gruda'' (1954–2005), ''Slovenski izseljenski koledar'' (1954–2003) in revijo ''Slovenija Magazine Quarterly'' (1987–2004). Za razširjanje teh publikacij po slovenskih naselbinah so veliko storili tudi sami izseljenci. ''Rodna gruda'' je imela sprva podnaslov Glasilo Slovenske izseljenske matice, od 1965 pa Revija za Slovence po svetu; leta 1972 je imela več kot 4000 naročnikov, kar je bil rekord. ''Slovenski izseljenski koledar'', v letih 1972–1993 ''Slovenski koledar'', je bil redni letni zbornik SIM, zasnovan za prispevke o zgodovini izseljenstva in [[Slovenska izseljenska književnost|leposlovna dela izseljencev]] vseh generacij. Ob 20-letnici izhajanja je izšla še bibliografija ''Zgodovinsko gradivo v koledarju Slovenske izseljenske matice 1954–1973'', ki obsega 308 enot. V koledarjih za leti 1965 in 1966 sta v sodelovanju s študijskim centrom pri predsedstvu [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] izšla dva daljša bibliografska popisa slovenskega izseljenskega časopisja, knjig, brošur in drobnega tiska od 1891 do 1945. SIM je dala pobudo tudi za ustanovitev [[Slovenski oktet|Slovenskega okteta]], ki je svojo umetniško pot začel že 27. septembra 1951.
 
Leta 1956 so na občnem zboru SIM že ugotavljali, da z množičnim vračanjem slovenskih izseljencev ne bo nič, po drugi strani pa se je 1964. izkazalo, da povprečno bivanje izseljencev ob obisku domovine traja dva meseca. Izseljenci so bili tudi po mnenju [[Turistična zveza Slovenije|Turistične zveze Slovenije]] najboljši turisti.
Glavni tajnik je leta 1952 postal Albert Švagelj, za predsednika pa je bil čez dve leti izvoljen publicist, politik in kulturni delavec [[Ivan Regent]]. Na matici sta ostala do 1964. Tržaška rojaka sta se dobro ujela, v času njunega mandata je SIM začela izseljenskim potomcem intenzivneje podeljevati štipendije za študij v [[Ljubljana|Ljubljani]], matici pa sta tudi sicer dala svojstven pečat. Leta 1961 se je preselila v prostore nad znano ljubljansko veleblagovnico na vogalu Cankarjeve in Slovenske ceste (Cankarjeva 1/II), z okni glavne pisarne pod napisom Nama, kjer je ostala vse do 31. januarja 2019, indanes od koder sepa je zatemna preselilaLinhartovi na13 Zaloškoza 59Bežigradom. Leto 1964 je bilo tudi sicer do neke mere prelomno. Ustanovili so posebno sekcijo za delo z zaposlenimi v tujini, v ''Rodni grudi'' pa je začela izhajati priloga ''Informativni priročnik za začasno zaposlene v tujini'', ki je pozneje izšel samostojno. S tem so svojo dejavnost z izseljenstva razširili še na zdomstvo.
 
Matica je ves čas delovala za ohranitev materinščine med Slovenci po svetu. Dejavnosti, na podlagi katerih je leta 1965 v Kranju nastala Poletna šola slovenskega jezika, je začela ravno SIM. Šola se je pozneje razširila in preimenovala v Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki zdaj deluje v okviru [[Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik|Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik]] na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|filozofski fakulteti]]. Dolga leta si je tudi prizadevala, da je 1989. končno dosegla odprtje lektorata za slovenski jezika na univerzi Macquarie v [[Sydney]]ju. Konec leta 1990 je bil za predsednika matice izvoljen prof. Mirko Jurak, med drugim tudi raziskovalec [[Slovenska izseljenska književnost|literarne ustvarjalnosti slovenskih izseljencev]] v [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada|Kanadi]] in [[Avstralija|Avstraliji]]. Po njegovi zaslugi se je z vprašanji književnosti in kulturnega ustvarjanja vseh rojakov po svetu, tudi tistih v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]], začela ukvarjati vrsta mlajših znanstvenih raziskovalcev.
 
[[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|Prve demokratične volitve]] v Sloveniji so bile aprila 1990, matica pa je skupaj z vodstvi političnih strank in gibanj že nekaj mesecev prej dosegla, da izseljenci, drugače kot v drugih republikah in pokrajinah takratne SFRJ, niso postali predmet predvolilne propagande. V javnih občilih je zaradi njene povezanosti s prejšnjim režimom, ki se je med drugim kazala v ignoriranju argentinskih Slovencev, sicer prišlo do nekaterih napadov nanjo, ki pa doma in med izseljenci niso imeli večjega odmeva. Nekateri so trdili, da je SIM otrok prejšnjega enostrankarskega režima in da je kot taka, če že ne škodljiva, pa vsaj sumljiva. Vodstvo Slovenske izseljenske matice, ki je že pred letom 1990 sodelovala s približno 1550 zdomskimi in izseljenskimi klubi po svetu, je odgovarjalo, da je bila matica del prejšnjega režima le toliko, kolikor so bile to tudi druge institucije takratne SR Slovenije. Vendar se je matica potem vendarle odločila za pot povsem avtonomne, nevladne in nestrankarske organizacije. Nekako v tem času je namesto izrazov kot so izseljenci, zdomci, zamejci začela uporabljati besedno zvezo Slovenci po svetu. Tradicionalni Izseljenski piknik je že konec 80. let postal način rednega letnega druženja vseh, ki se čutijo Slovenci in živijo na tujem. Takrat je dobil tudi novo ime, tj. Srečanje v moji deželi.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_izseljenska_matica«