Bastijon (vojna mornarica): Razlika med redakcijama

[[Slika:Barents_Sea_map.png|thumb|right|220px|Barentsovo morje]]

 

Koncept je razvila [[Sovjetska vojna mornarica]], ki zaradi glasnosti svojih [[strateška jedrska podmornica|strateških jedrskih podmornic]] ni zagovarjala njihovega patruljiranja po odprtem morju, temveč je za to namenila močno branjena priobalna območja [[Severna flota|Severne flote]] in [[Tihooceanska flota|Tihooceanske flote]] v [[Barentsovo morje|Barentsovem]], [[Beringovo morje|Beringovem]] in [[Ohotsko morje|Ohotskem]] morju.<ref>{{Cite web |url=https://web.archive.org/web/20060114020237/http://www.strategycenter.net/research/pubID.60/pub_detail.asp|title=Developing US-Chinese Nuclear Naval Competition In Asia|date=16. januar 2005|website=strategycenter.net|access-date=23. marec 2021|language=en}}</ref> [[NATO]] sicer "Barentsov bastijon" umešča nekoliko vzhodneje, na vzhodni del Barentsevega morja in v [[Karsko morje]], nadzor nad preostankom Barentsovega morja pa naj bi bil deljen s podmornicami [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriške vojne mornarice]].<ref>{{Cite web |url=https://www.nato.int/docu/review/articles/2017/03/24/50-years-ago-the-origins-of-nato-concerns-about-the-threat-of-russian-strategic-nuclear-submarines/index.html|title=50 years ago: The origins of NATO concerns about the threat of Russian strategic nuclear submarines|website=nato.int|access-date=23. marec 2021|language=en}}</ref> Dodaten razlog za razvoj tega koncepta je bil otežen dostop Sovjetske vojne mornarice do odprtega morja. Plovila Severne flote so morala na poti v [[Atlantski ocean]] prečkati ožino med [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]], [[Islandija|Islandijo]] in [[Grenlandija|Grenlandijo]], plovila Tihooceanske flote pa so morala na poti proti Združenim državam Amerike potovati mimo [[Aleuti|Aleutov]] in [[Aljaska|Aljaske]]. Strateške jedrske podmornice in koncept bastijona sta bila osrednja elementa sovjetske sposobnosti drugega jedrskega udara.