Filipi, Grčija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Ustanovitev: slog |
|||
Vrstica 100:
Mesto je bilo neznano kdaj zapuščeno. Ko je francoski popotnik Pierre Belon v 50. letih prejšnjega stoletja obiskal to območje, ja naletel samo na ruševine, ki so jih Turki uporabljali kot kamnolom. Ime mesta je preživelo, sprva v imenu turške vasi Filibedžik ([[Turščina|turško]] Filibecik, kar pomeni "Mali Filip"), ki je od takrat izginila, in nato v imenu grške vasi v bližnjih gorah.
==Arheološka izkopavanja==
[[Slika:Philippi Daumet Direkler.jpg|thumb|levo|250px|Ruševine Bazilike B; risba H. Daumeta iz leta 1861]]
Filipi so ponovno omenili ali na kratko opisali popotniki v 16. stoletju. Prvi arheološki opis mesta je naredil Perrot leta 1856. Za njim sta najdišče leta 1861 opisala Léon Heuzey in Henri Daumet v svoji slavni ''Mission archéologique de Macédoine'' (''Makedonska arheološka misija'').<ref>Predrag Novaković (2011). ''"Archaeology in the New Countries of Southeastern Europe: A Historical Perspective"''. V Lozny, Ludomir R. ''Comparative Archaeologies: A Sociological View of the Science of the Past''. Springer. str. 417. ISBN 1441982256.</ref>
Prva izkopavanja so se začela šele poleti 1914, vendar jih je kmalu prekinila [[prva svetovna vojna]]. Izkopavanja, ki jih je izvedla École française d'Athènes, so se nadaljevala leta 1920 in trajala do leta 1937. V tem času so izkopali grško gledališče, forum, baziliki A in B, kopališče in obzidje. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so v Filipi prišli grški arheologi. V letih 1958 do 1978 so Société Archéologique in za njimi Service Archéologique in Univerza v Solunu odkrili škofovsko četrt in osmerokotno cerkev, velika zasebna prebivališča, še eno baziliko v bližini muzeja in dve drugi v [[Nekropola|nekropoli]] vzhodno od mesta.
==Sklici==
| |||