Barentsovo morje: Razlika med redakcijama

'''Barentsovo morje''' ({{jezik-no|Barentshavet}}, {{jezik-ru|Баренцево море}} - ''Barencevo more'') je morje v [[Arktični ocean|Arktičnem oceanu]], ki se nahaja severno od [[Norveška|Norveške]] in [[Rusija|Rusije]]. V [[Srednji vek|srednjem veku]] je bilo znano kot Murmansko morje, kasneje pa je dobilo ime po nizozemske arktičnem raziskovalcu [[Willem Barents|Willemu Barentsu]]. Morje je globoko od 230 m pa do 1.480 m, geografsko pa ga na zahodu omejuje [[Norveško morje]], na severu [[Spitsbergi|Spitsberško]] otočje]] in [[Dežela Franca Jožefa|Zemlja Franca Jožefa]] na vzhodu [[Nova dežela|Nova Zemlja]] na jugu pa kontinent [[Evrazija|Evrazije]]. Ker so na morskem dnu nahajajo ogromne količine [[fosilno gorivo|fosilnih goriv]] so njegove vode že več desetletij jabolko spora med Norveško in Rusijo.

Barentsovo [[morje]] en izmed petih [[morje|morij]], ki spadajo pod Arktični ocean. Geografsko je omejeno z Norveškim morjem na zahodu, Spitsbergi in Zemljo Franca Jožefa na severu, Novo Zemljo na vzhodivzhodu in celinsko Evrazijo na jugu (izključeno je [[Belo morje]]). Globoko je med 230m in 1.480 m njegova površina pa znaša okoli 1.405.000 km².

Zaradi toplega [[Zalivski tok|zalivskega toka]], ki prihaja iz [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]] polovica morja nikoli ne zamrzne. Tako so pristanišča kot sta npr. ruski [[Murmansk]]a in norveški [[Vardø]] odprta skozi vse leto. Pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je morje v zimskih mesecih poledenelo vse do [[Medvedji otok|Medvedjega otoka]], zaradi [[Globalno segrevanje|globalnega segrevanja]] pa v zadnjih desetletjih morje poledeni le še v okolici Spitsberških otokov ter severno in vzhodno od njih.

V BaringovemBarentsovem morju se mešajo trije tipi vode. Topla slana voda iz [[Atlantski ocean|Atlantika]] (temperatura >3&nbsp;°C, slanost >35), mrzla voda iz [[Arktika|Arktike]] (temperatura <0&nbsp;°C, slanost <35) in topla obalna voda (temperatura >3&nbsp;°C, slanost <34,7). Z mešanjem atlantskih in arktičnih vod nastane t. i. polarna fronta, ki je zaradi vpliva morskega dna na zahodnem delu morja stabilna na vzhodu, v bližini Nove Zemlje, pa se njen učinek izgubi kar je moč videti v spremenjenem morskem podnebju.

Najbolj pa je morje zaslovelo med drugo svetovno vojno, ko so preko njega pluli zavezniški [[arktični konvoji]] namenjeni v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. Decembra 1942 je v morju nedaleč od [[Severni rt|Severnega rta]] prišlo do odločilnega spopada med nemško in [[Kraljeva vojna mornarica|britansko floto]], ki se je končal z britansko zmago. Naslednje leto je prišlo do podobne bitke, ki se je ponovno končala z britansko zmago. Nemce so izgube tako pretresla, da so iz norveških vod umaknili vse težke križarke, konvoje pa so prepustili [[podmornica]]m in letalom. V času [[hladna vojna|hladne vojne]] je bilo morje prizorišče merjen moči med vzhodnim in zahodnim blokom saj je bil v MurmanskiMurmansku sedež ruskesovjetske severnomorske[[Severna flota|Severne flote]], morje pa so RusiSovjeti uporabljali tudi kot poligon za testiranje [[Podmorniška balistična raketa|podmorniških balističnih raket]] in odlagališče odsluženih jedrskih reaktorjev.