Carl Snoilsky: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{normativna kontrola}} |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
[[Grof]] '''Carl Johan Gustaf Snoilsky''', [[Švedi|švedski]] [[pesnik]], [[diplomat]], član [[Švedska akademija|Švedske akademije]], slovenskih korenin, * [[8. september]] [[1841]], [[Stockholm]], † [[19. maj]] [[1903]], [[Stockholm]].
Snoilsky je bil rojen v [[Stockholm]]u. Izobraževal se je najprej v šoli Clara, leta [[1860]] pa je postal [[študent]] [[Univerza v Uppsali|Univerze v Uppsali]]. Učil se je za diplomata in se zaposlil v [[Švedsko zunanje ministrstvo|Švedskem zunanjem ministrstvu]]. Zgodaj v letu [[1861]] je pod [[psevdonim]]om Sven Tröst začel objavljati pesmi in kmalu postal osrednja osebnost odlične literarne družbe prestolnice. Leta [[1861]] je objavil zbirko lirskih pesmi z naslovom Orchidéer ([[Orhideje]]). Med letoma [[1864]] in [[1865]] je bil na diplomatskih naslogah v [[Madrid]]u in [[Pariz]]u. Bilo je v letu [[1869]], ko je prvič objavil svoj ''Dikter'' pod pravim imenom, kar je Snoilskega povzdignilo na raven najbolj eminentnih sodobnih pesnikov. Njegovi ''Sonneter'' so leta [[1871]] njegov ugled samo še povečali. Zatem je Snoilsky za nekaj let opustil
Leta [[1876]] je objavil prevod [[Johann Wolfgang von Goethe|Goethejevih]] [[Balada|balad]]. Isto leto je bil imenovan za arhivarja listin (''expeditionssekreterare'') na Zunanjem ministrstvu in nasledil [[škof]]a [[Paul Genberg|Paula Genberga]] kot eden izmed osemnajstih članov [[Švedska akademija|Švedske akademije]]. Vendar, leta [[1879]] je prenehal z vsemi svojimi dolžnostmi in nenadno zapustil Švedsko z [[Ebba Piper|Ebbo Piper]], grofico Dowagerško, s katero se je leta [[1880]] tudi poročil in odpotoval v [[Firence|Firence]]. Grof Snoilsky je leta [[1881]] poslal domov zvezek ''Novih Pesmi'' (''Nya Dikter''). Še dva druga zvezka sta izšla leta [[1883]] in [[1887]] ter [[1897]]; ''Savonarola'', pesem, leta 1883, in ''Hvitafrun'' ("Bela dama") leta 1885. V letu [[1886]] je zbral svoje pesmi z domovinsko tematiko pod imenom ''Svenska Bilder'' (''Švedske slike''), ki se uvrščajo v švedske klasike. Leta [[1901]] se je vrnil v Stockholm in bil imenovan za glavnega knjižničarja (''överbibliotekarie'') Kraljevske knjižnice. Umrl je v Stockholmu 19. maja 1903.
Njegov literarni vpliv na Švedskem je bil zelo velik. Njegove pesmi so vedno govorile o radosti, svobodi in lepoti, in njegova lirika bolj kot pri večini sodobnih verov izraža mladostno navdušenost. Izreden je pravtako v sled izjemne sladkobe in melodičnosti njegovih pesniških oblik. Njegove ''Samlade dikter'' so bile zbrane v 5
Nekaj njegovih pesmi je uglasbil finski skladatelj [[Jean Sibelius]].
| |||