Vitus Bering: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m +koda za sklice, --odvečne np |
m →Življenje in delo: Wikilinki |
||
Vrstica 6:
== Življenje in delo ==
Od leta 1703 je Bering služil v [[Ruska vojna mornarica|Ruski vojni mornarici]] in med [[velika severna vojna|veliko severno vojno]] je bil nameščen v enotah [[
Poročil se je z Rusinjo. Leta 1715 je za kratek čas obiskal svoje rojstno mesto. Mesta kasneje ni nikoli več videl.
[[Peter Veliki]] je v svojem načrtu odkrivanja skrajnih severnih in vzhodnih meja svojega carstva zadolžil Beringa za znanstveno odpravo do [[Kamčatka|Kamčatke]]. Leta 1725 je Bering pod pokroviteljstvom ruske vlade po kopnem odpotoval do [[Ohotsk]]a, prišel do Kamčatke in tam zgradil ladjo ''Sveti Gabriel''. Leta 1728 se je z njo odpravil proti severu z namenom odkriti skrajne meje celinske obale. Na vzhodu je zaman iskal obalo nove celine, na novo pa je odkril Diomedine otoke (otok Ratmanova), katerega je opazil že [[Semjon Ivanovič Dežnjov|Dežnjov]]. Poleti 1730 se je vrnil v [[Sankt Peterburg]]. Med dolgim potovanjem po [[Sibirija|Sibiriji]] preko vse [[Azija|azijske
Leta 1734 so ga ponovno imenovali za vodjo odprave in leto kasneje 1735 se je vrnil v Ohotsk. S pomočjo Marja Rogačeva in Andreja Kozmina je zgradil dve ladji ''Sveti Peter'' in ''Sveti Pavel'', s katerima je odplul do Kamčatke. Leta 1740 je ustanovil naselbino [[Petropavlovsk-Kamčatski|Petropavlovsk]]. Od tu je leta 1741 vodil odpravo raziskovanja [[Severna Amerika|Severne Amerike]]. Nevihta je ločila ladji, Bering pa je zapazil južno obalo [[Aljaska|Aljaske]] in pristal na otoku [[Kayak]] ali v bližini. Druga ladja pod poveljstvom [[Aleksej Iljič Čirikov|Čirikova]] je odkrila obale severozahodne Amerike ([[Aleksandrov arhipelag]] ob
Zaradi neugodnih razmer se je bil prisiljen vrniti in pri povratku je odkril nekaj [[Aleuti|aleutskih otokov]]. Eden od njegovih mornarjev je umrl. Pokopali so ga na enem izmed njih in ga imenovali po njem ([[Šumaginov otok]]). Bering je ponovno zelo zbolel in ni mogel poveljevati ladji. Ladja se je usmerila proti nenaseljenemu otoku v skupini [[Poveljniški otoki|Poveljniških otokov]] v jugozahodnem delu [[Beringovo morje|Beringovega morja]]. Tukaj je umrl Bering, skupaj z 28. možmi svoje posadke. Otok se danes imenuje njemu v čast. ''Svetega Petra'' je uničila nevihta. Edini preživeli tesar S. Storodubšev je iz razbitin s pomočjo posadke uspel zgraditi manjšo ladjo. Dolžina njenega gredlja je bila le 12,2 m in so jo imenovali enako kot razbito ladjo. Od 77 članov posadke ''Svetega Petra'' jih je preživelo težko odpravo le 46. ''Svetega Petra'' so uporabljali 12 let in je plul med Kamčatko in Ohotskim do leta 1755. Starodubšev se je vrnil domov z vladnimi priznanji in kasneje je zgradil še več pomembnih ladij.
| |||