Okostje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zamenjava strani s/z 'Debaby' Oznaki: zamenjano vrnjeno |
m vrnitev sprememb uporabnika 178.58.180.94 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Pinky sl Oznaka: vrnitev |
||
Vrstica 1:
{{Infobox anatomy
|Name = Okostje
|Greek = σκελετός
|Image = File:Horse and Man.jpg
|Caption = Okostje [[konj]]a in [[okostje človeka|človeka]] razstavljena v [[Australian Museum]], Sydney.
|Image2 =
}}
[[Slika:3D Male Skeleton Anatomy.png|thumb|Pogled na okostje moškega s treh strani]]
'''Okóstje''' ali '''skelét''' je v [[biologija|biologiji]] sistem, ki nudi oporo živečim organizmom. Izraz se v prenesenem smislu uporablja tudi pri nebioloških strukturah, denimo žerjavih in zgradbah).
== Tipi okostij==
Okostja navadno razvrščamo v tri vrste: zunanji ([[zunanji skelet|eksoskelet]]), notranji ([[endoskelet]]) in na tekočini zasnovan ([[hidrostatski skelet]]); slednjega pogosto obravnavajo ločeno od prvih dveh, saj ne vsebuje trdnih opornih struktur.<ref name="Barnes et al">{{cite book|last1=Barnes|first1=Edward E.|last2=Fox|first2=Richard S.|last3=Barnes|first3=Robert D.|title=Invertebrate zoology : a functional evolutionary approach|date=2003|publisher=Thomson, Brooks/Cole|location=Belmont, Calif. [u.a.]|isbn=0-03-025982-7|edition=7.|url-access=registration|url=https://archive.org/details/isbn_9780030259821}}</ref>
Veliki zunanji skeleti nosijo sorazmerno manjše obremenitve kot notranji skeleti iste velikosti, zato imajo številne večje živali, denimo vsi [[vretenčarji]], notranje skelete. Primere zunanjih skeletov najdemo pri [[členonožci]]h (''Arthropoda'') in [[mehkužci]]h (''Mollusca''): okostje tvori trdo zunanjo lupino, ki varuje notranje organe.
[[Zunanji skelet]] je ob opori tudi zunanja zaščita, vendar omejuje rast organizma. Organizmi iz debel mehkužcev in členonožcev so razvili različne rešitve, kako zaobiti to omejitev. Večina mehkužcev ima kalcificiran oklep, katerega premer se z rastjo živali povečuje, a tako, da se pri tem ohranja oblika. Členonožci po drugi strani svoj skelet zavržejo. Proces je znan kot [[levitev]]. Med levitvijo členonožec odvrže stari skelet, zatem pa se regenirira novi, ki zatem na različne načine (kalcifikacija, sklerotizacija) otrdi.
[[Notranji skelet]] sestavljajo trdne strukture znotraj telesa, ki jih premika [[mišica|mišičje]]. Če so te strukture mineralizirane (okostenele), kot so pri ljudeh in drugih sesalcih, jim pravimo [[kost]]i. Druga pomembna sestavina skeleta je [[hrustančevina|hrustanec]], ki podpira in dopolnjuje okostje. Pri človeku obliko [[nos]]u in [[uhelj|uhljev]] podpira hrustanec. Nekateri organizmi imajo celoten skelet izključno iz hrustanca in povsem brez kalcificiranih kosti – zgled so ribe [[hrustančnice]], denimo [[morski psi|morski pes]]. Kosti in druge trdne strukture povezujejo [[ligament]]i, z mišičjem pa jih povezujejo [[kita|kite]].
[[Hidrostatski skelet]] je podoben z vodo napolnjenemu balonu. Razširjen je predvsem pri [[ožigalkarji]]h (''Cnidaria''; [[koralnjaki]], [[klobučnjaki]] ipd.) ter [[kolobarniki]]h (''Annelida''; npr. [[pijavke|pijavka]]). Te živali se premikajo tako, da krčijo mišice, ki obkrožajo s tekočino napolnjeno vrečo. S tem v njej ustvarjajo tlak, kar povzroči gibanje. Živali, kot so zemeljski črvi, uporabljajo hidrostatski skelet za to, da pri premikanju spreminjajo svojo obliko iz dolge in tanke v kratko in čokato. Primer hidrostatskega skeleta pri človeku je [[erekcija]] [[penis]]a pri moškem in [[ščegetavček|ščegetavčka]] pri ženski.
== Glej tudi ==
{{Wikislovar|okostje|Okostje}}
* [[človeški skelet|okostje človeka]]
== Sklici ==
{{sklici|1}}
[[Kategorija:Okostje|*]]
{{normativna kontrola}}
| |||