Diyarbakırska trdnjava: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Arhitektura |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 33:
Grajski načrti razkrivajo prevlado dveh različnih oblik stavb, krožne in štirikotne. Obzidje je bilo razdeljeno na pet sklopov. Prve štiri so tvorili stolpi okoli štirih glavnih vrat, petega pa stolpi okoli citadele. Od prvotnih 82 stolpov zunanjega mestnega obzidja jih še vedno stoji 64, od 18 stolpov citadele pa stojijo še vsi. Trdnjava je zaradi kulturnih sprememb doživela več sprememb. Bila je preurejena, popravljena in/ali povišana, na splošno pa je ostala nespremenjena.<ref name=ref9/>
==Gradnja==
Mesto Diyarbakir in njegovo obzidje imata tudi predrimsko zgodovino.
Prvo Diyarbakirsko trdnjavo so leta 297 n. št. zgradili Rimljani. Leta 349 so jo na ukaz cesarja [[Konstancij II.|Konstancija II.]] (vladal 350-361) znatno razširili. V naslednjih več kot 1500 letih so jo širili in utrjevali z vulkansko kamnino iz bližnjih kamnolomov. Trdnjavsko obzidje je imelo štiri glavna vrata in 82 stolpov.<ref name=ref10>"Diyarbakir City Walls - The Kurdish Project".</ref> Stolpe so zgradili večinoma Rimljani, v osmanskem obdobju pa so jih v 15. in 16. stoletju obnovili. Med obleganjem Diyarbakirja so namreč Osmani s topovi uničili obzidje,<ref name=ref10/> zato so ga morali po porazu Safavidov obnoviti. Sednaje obzidje je večinoma takšno, kot je bilo po obnovi. Okoli mesta sklepa obroč, dolg okoli pet kilometrov. Visoko je okoli 10 metrov in debelo 3-5 m.<ref name=ref10/> Leta 1930 se je del obzidja porušil.<ref>Centre, UNESCO World Heritage. ''"Diyarbakır Fortress and Hevsel Gardens Cultural Landscape"''. UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 23. januarja 2019.</ref> Obzidje je za Kitajskim zidom drugo največje ohranjeno obrambno obzidje na svetu.
==Zgodovina==
Diyarbakirska trdnjava se je zgradila, dograjevala in bila v rabi v rimskem in osmanskem obdobju. Imela je notranje in zunanje obzidje in več stolpov in vrat. na obzidju je bilo okoli 63 napisov iz razičnih zgodovinskih obdobij.<ref>''"Diyarbakır Fortress and Hevsel Gardens Cultural Landscape (2015) | EBRULI TOURISM- IZMIR-TURKEY"''. www.ebruliturizm.com. Pridobljeno 14. februarja 2018.</ref> V njih so svoje sledi pustili tudi [[Huriti]], [[Medijci]], [[Armenci]], [[Rimljani]], [[Sasanidi]], [[Bizantinci]], [[Marvanidi]] ([[Kurdi]]) in [[Osmansko cesarstvo|Osmani]]. Mesto se zato šteje za večkulturno in večjezično.<ref>"Diyarbakır Castle and Fortress". www.kultur.gov.tr (turško). Pridobljeno 14. februarja 2018.</ref> Pred kratkim je vojna med turško vojsko in kurdskimi gverilci povzročila poškodbe trdnjave in bližnjih spomenikov in prekinila načrt turške vlade za ohranitev zgodovinske trdnjave v upanju, da bo privabila turiste v diyarbakirsko kulturno okolje.<ref>"No return from damage". Rudaw. 14. julij 2016. Pridobljeno 14. februarja 2018.</ref> Po koncu spopadov je turška vlada porušila približno tretjino zgodovinskega starega mesta in povzročila nepopravljivo škodo.
==Sklici==
{{sklici|2}}
== Zunanji povezavi==
* [http://www.sur.gov.tr/ortak_icerik/sur/sur%20rehberi.pdf Sur Tour Guide] – Sur Government web site
* [https://archive.org/details/amidamateriauxpo00bercuoft Van Berchem, Max, & Josef Strzygowski (1910). Amida: Materiaux pour l'épigraphie et l'histoire Musulmanes du Diyar-Bekr]
{{Normativna kontrola}}
| |||