Diyarbakırska trdnjava: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Obnova |
Arhitektura |
||
Vrstica 27:
Ker se je vojna nadaljevala, sta si turška vlada in [[UNESCO]] začela prizadevati za ohranitev in obnovo mesta, ki bi trajala dve leti. Začela bi se z rušenjem dela mesta.<ref name=ref6/><ref>"Historic Structures damaged in Diyarbakır". hurriyetdailynews.com. 7. oktober 2015.</ref> UNESCO je 4. julija 2015 trdnjavo in kulturno krajino Hevselskih vrtov dodal na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>Centre, UNESCO World Heritage. "Sites in Denmark, France and Turkey inscribed on UNESCO's World Heritage List".UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 23. januarja 2019.</ref> Unescov glavni namen je bil zaščititi okolje dežele, bolj kot samo dediščino regije. Turški premier je govoril tudi o načrtih svoje vlade za rekonstrukcijo mestnega obzidja kot velike turistične atrakcije, ki naj bi bila podobna Parizu. To je v Diyarbakırju sprožilo precejšnje polemike, ker so nekateri domačini trdili, da bi mesto s tem izgubilo svojo starodavno kulturno dediščino.<ref name=ref6/>
==Arhitektura==
Diyarbakirska trdnjava je zgrajena iz črnega [[bazalt]]a in nežgane opeke in je doživela nešteto obnov. Zidovi iz bazalta so izjemno trajni, kar je eden od vzrokov, da so po več kot 2000 letih ostali skoraj nedotaknjeni. Trdnjava spada med najbolje ohranjene primere gradov in trdnjav, ki se na eni strani naslanjajo na neko naravno oviro, na primer na klif ali reko. Obzidje ima razen obrambne tudi simbolično funkcijo. Napisi na notranjem mestnem obzidju (utrdbi) pričajo o zgodovini mesta Diyarbakir.<ref name=ref9>Halifeoglu, Fatma Meral (1. junij 2013). "Castle architecture in Anatolia: Fortifications of Diyarbakir". ''Frontiers of Architectural Research''. '''2''' (2): 209–221. doi: 10.1016/j.foar.2013.04.003. ISSN 2095-2635.</ref>
Sedanjo Diyarbakirsko trdnjavo je mogoče razdeliti v dva kategoriji: zunanje obzidje in citadelo. Na severovzhodu naseljenega dela Diyarbakirja. Večina obzidja je zgrajena v tradicionalnih konstrukcijskih in gradbenih slogih. Stolpi imajo 2-4 nadstropja z zidovi, ki so v pritličju debeli 4,4,m in se v višjih nadstropjih tanjšajo.<ref name=ref9/>
Grajski načrti razkrivajo prevlado dveh različnih oblik stavb, krožne in štirikotne. Obzidje je bilo razdeljeno na pet sklopov. Prve štiri so tvorili stolpi okoli štirih glavnih vrat, petega pa stolpi okoli citadele. Od prvotnih 82 stolpov zunanjega mestnega obzidja jih še vedno stoji 64, od 18 stolpov citadele pa stojijo še vsi. Trdnjava je zaradi kulturnih sprememb doživela več sprememb. Bila je preurejena, popravljena in/ali povišana, na splošno pa je ostala nespremenjena.<ref name=ref9/>
==Sklici==
| |||