Diyarbakırska trdnjava: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
sliki |
Obnova |
||
Vrstica 21:
Trdjava je bila leta 2000<ref name=ref1/> vpisana na seznam predlogov za vpis v [[Unesco]]v [[Unescova svetovna dediščina|seznam svetovne dediščine]], na katerega je bila skupaj s [[Hevselski vrtovi|Hevselskimi vrtovi]] vpisana leta 2015.
==Obnova==
Od leta 2000 do 2007 je bila med županovanjem Feriduna Çelika opravljena obsežna obnova mestnega obzidja. Zgradbe, ki so se naslanjale ne mestno obzidje so bile podrte, obzidje je bilo očiščeno in ob obzidju je bil urejen park.<ref>Watts, Nicole F. (1. julij 2011). ''Activists in Office: Kurdish Politics and Protest in Turkey''. University of Washington Press. str. 155. ISBN 9780295800820.</ref> Obzidje in trdnjavo so primerjali s [[Kitajski zid|Kitajskim zidom]],<ref>"Diyarbakir". allaboutturkey.com.</ref> po izbruhu vojne leta 2015 pa se je stanje začelo spreminjati.<ref name=ref6>''"Heartbreak in Turkey's Diyarbakır as development transforms ancient Sur"''. al-monitor.com. 21. november 2017.</ref> Trdnjavsko obzidje se je podrlo, skupaj z njim pa še mošeja, dve cerkvi in domovi številnih meščanov, ki so bili zato primorani zapustiti nekaj delov mesta.<ref name=ref6/>
Ker se je vojna nadaljevala, sta si turška vlada in [[UNESCO]] začela prizadevati za ohranitev in obnovo mesta, ki bi trajala dve leti. Začela bi se z rušenjem dela mesta.<ref name=ref6/><ref>"Historic Structures damaged in Diyarbakır". hurriyetdailynews.com. 7. oktober 2015.</ref> UNESCO je 4. julija 2015 trdnjavo in kulturno krajino Hevselskih vrtov dodal na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>Centre, UNESCO World Heritage. "Sites in Denmark, France and Turkey inscribed on UNESCO's World Heritage List".UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 23. januarja 2019.</ref> Unescov glavni namen je bil zaščititi okolje dežele, bolj kot samo dediščino regije. Turški premier je govoril tudi o načrtih svoje vlade za rekonstrukcijo mestnega obzidja kot velike turistične atrakcije, ki naj bi bila podobna Parizu. To je v Diyarbakırju sprožilo precejšnje polemike, ker so nekateri domačini trdili, da bi mesto s tem izgubilo svojo starodavno kulturno dediščino.<ref name=ref6/>
==Sklici==
| |||