Črtica (književnost): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja Oznake: vrnjeno mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
Brez povzetka urejanja Oznake: ročna vrnitev mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Kratkaproza.jpg|thumb|200px|Razvoj oblik kratke proze na Slovenskem]]
'''Črtica''' je v [[književnost|književnosti]] [[moderna|modernistična]] oblika zelo [[kratka pripoved|kratke pripovedi]], ki pripoveduje o enem samem dogodku ali drobnem doživetju. Je zelo kratka, osebno obarvana zgodba, katere večji del je
Prikazuje en sam dogodek, v katerem avtor ne opisuje zaporedja zelo natančno, ampak se bolj posveti čustvenemu razpoloženju glavne osebe. Tudi pri bralcu skuša doseči čustveno razpoloženje in v ta namen zelo občuteno prikazuje zunanje okolje. Zaradi vsega tega sodi črtica na mejo med [[epika|epskim]] in [[lirika|lirskim]] slovstvom. Moda pisanja črtic v slovenski kratki pripovedni prozi sledi modi [[realizem|realističnih]] [[slika (književnost)|slik]] konec 19. stoletja; njen vrh je v prvem desetletju 20. stoletja. V njej nastopa malo oseb. Avtor prikazuje mišljenje in razpoloženje ter občuteno prikazuje okolje. Za sorodne oblike glej [[povest]], [[novela (književnost)|novela]], [[slika (književnost)|slika]], [[obraz (književnost)|obraz]]. Črticam pravimo tudi vinjeta, kroki in arabeska.
Pomembni [[seznam slovenskih pisateljev|slovenski avtorji]] črtic so: [[France Bevk]] (''Junak'', ''Sinice''), [[Prežihov Voranc]] (''[[Solzice]]''), [[Ivan Cankar]] (''Skodelica kave''), [[Fran Saleški Finžgar]], [[Fran Ksaver Meško]], [[Ciril Kosmač]], [[Tone Partljič]] (''[[Hotel sem prijeti sonce]]''), [[Josip Jurčič]], [[Janko Kersnik]] (''Mačkova očeta'') in [[
{{književna škrbina}}
| |||