|
== V zakonodaji nekaterih držav ==
{{Popravi|razlog=nepravilni prevodi, pomanjkljiv kontekst|datum=april 2021}}
Ker je ''habeas corpus'' predvsem ukaz, da se preveri identiteta osumljenca in ugotovi upravičenost oblasti do njegovega pripora, mora obstajati predpogoj »upravičene aretacije«, to je zakonski predpis o pravici oblasti do postopka. Kakor se ''common law'' opira na ''Magno Carto'', tako se za tovrstne pravice razne države sklicujejo na svoje ustavne zakone, zato predvidene dolžnosti sodstva in pravice osumljenca niso povsod enake, vendar je njihov osnovni pomen bistveno isti.
Pismo habeas corpus kot postopkovno sredstvo je del avstralske dediščine angleškega prava. <ref>{{Navedi revijo|date=2020-11-01|title=Habeas corpus|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Habeas_corpus&oldid=986594140|language=en}}</ref> Leta [[2005]] je avstralski parlament sprejel [[avstralski zakon]] o [[Boj proti terorizmu|boju proti terorizmu]] iz leta 2005. Nekateri pravni strokovnjaki so dvomili o ustavnosti zakona, deloma zaradi omejitev, ki jih je imel na habeas corpus. <ref>{{Navedi revijo|date=2020-11-01|title=Habeas corpus|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Habeas_corpus&oldid=986594140|language=en}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=2020-11-01|title=Habeas corpus|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Habeas_corpus&oldid=986594140|language=en}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=2020-11-01|title=Habeas corpus|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Habeas_corpus&oldid=986594140|language=en}}</ref>
===Zgodovinske države===
V zgodovinskem pogledu se prvotna priznanja osumljenčevih pravic sklicujejo na nepisane zakone in [[običaj]]e ali na [[ustno izročilo]]. Stari '''[[Baski]]''', ki so že v desetem stoletju skušali kodificirati predvsem običaje pravnih postopkov, so leta 1451 izdali ''fuero'' (spisek običajev), po katerem je moral biti osumljenec najprej zaslišan »pod hrastom«, to je pred najvišjimi predstavniki oblasti, šele nato zaprt ali kaznovan. Tudi '''Aragonska krona''' je že v prvem obdobju svojega obstoja (zgodnje 12. stoletje) uveljavila princip človekovih pravic <ref>{{Navedi knjigo|first=R.E.|last=Giesey|title=If not, not: The Oath of the Aragonese and the Legendary Laws of Sobrarbe|publisher=Princeton University Press|year=1968}}</ref> z ustanovitvijo posebnega organa, ''Justicia de Aragon'', ki je jamčil za pravično ravnanje z osumljenci, in z dekretom ''manifestación de personas'' (dobesedno prikaz oseb); slednji je bil vključen v zakon o prepovedi suženjstva in mučenja, ki ga je leta 1325 izdal Jakob II. Aragonski. '''Litovsko-poljski''' kralj Vladislav II. Poljski vladislav Jagielo je v letih 1425 in 1430 odobril dva privilegija, imenovana ''neminem captivabimus nisi jure victum'' (nikogar ne bomo zaprli brez sojenja), ki sta bila sicer sprva namenjena samo plemičem, a sta ščitila velik del prebivalstva, saj so se svobodnjaki prištevali med plemstvo. <ref>{{Navedi splet|url=http://indylaw.indiana.edu/instructors/cole/web%20page/polconst.pdf|title=Poland's 1997 Constitution in Its Historical Context|first=Daniel H.|last=Cole|publisher=Indiana University School of Law|date=22 September 1998}}</ref>
=== =Rimsko-nizozemsko pravo ==== ▼S širjejem rimskega imperija po Evropi se je tudi rimsko pravo spreminjalo v obrobnih deželah, kjer so veljale drugačne zakonodaje. Pravila starogermanskega prava, ki so bila vključena po padcu imperija, so rimsko pravo izpopolnjevala prav iz vidika osebnih svoboščin <ref> The Breviary of Alaric and the Lex Gundobada Romana</ref>. Pozneje so na evropsko pravo veliko vplivale fevdalne navade in vrsta zapovedi, ki so jih izdajali fevdalni gospodje, vendar je večina teh zakonov zapadla z zatonom fevdalizma. Veliko večji vpliv na razvoj rimskega prava je imelo kanonsko pravo, ki je narekovalo spremembe obstoječih pravil v skladu z odločitvami cerkvenih koncilov. V enajstem stoletju, ko so na bolonjski univerzi začeli preučevati Justinijanov zakonik, se je začelo uporabljati bizantinsko pravo, sprva samo v slučajih, ko rimsko pravo ni bilo zadostno. S časom so se bizantinska pravila popolnoma vključila v obstoječe starorimske zakone in to je postalo podlaga zakonodajam vsega Svetega rimskega cesarstva in poznejšemu vseevropskemu pojmovanju prava. Ta razvoj seveda ni bil nenaden; v Italiji se je odvijal od 13. stoletja dalje, v severnih deželah v 15. stoletju; Francozi so še v 16. stoletju imeli različno stališče do pravnih problemov. Najpozneje se je vključilo v rimsko-bizantinsko zakonodajo nizozemsko pravo. V 17. in 18. stoletju so Nizozemci skušali uskladiti svoje pravne teorije z rimsko-bizantinskimi in tako nastalo rimsko-nizozemsko pravo se je naglo razširilo v kolonijah izven Evrope (Nizozemska vzhodna Indija, Kapska kolonija). Ta pravni sistem je na Nizozemskem bil ukinjen leta 1809, ko je bil sprejet francoski ''Code civil''. V kolonijah, ki so prešle pod Angleže, je bilo rimsko-nizozemsko pravo ohranjeno in se je postopoma uskladilo z angleško zakonodajo.
V [[Republika Južna Afrika|Južni Afriki ]] in drugih državah, katerihčigar pravni sistemi temeljijo na [[Rimsko-nizozemsko pravo|rimsko-nizozemskem pravu ]], je '' [[interdictum de homine libero exhibendo ]]'' enakovreden aktu ''habeas corpus'' . <ref>{{Navedi časopis|last=Watney|first=Murdoch|year=2011|title=Arrest, detention and the ''interdictum de homine libero exhibendo''|url=http://reference.sabinet.co.za/webx/access/electronic_journals/ju_tsar/ju_tsar_2011_n3_a10.pdf|journal=Journal of South African Law|volume=2011|pages=555–562}}</ref> V Južni Afriki se nahaja v listini o [[Bill of Rights (Južna Afrika)|pravicah ]], kjer je v členu 35 (2) (d) navedeno, da ima vsaka pridržana oseba pravico izpodbijatido zakonitostsodne utemeljitve pridržanja predin sodiščempravico indo izpusta, če je pridržanje nezakonito , da je izpuščena. ▼===Države bivšega Britanskega imperija===
====Združeno kraljestvo====
====Irska====
V Republiki Irski (od 1937. dalje) se je ''writ habeas corpus'' ohranil kot del zakonodaje Irske svobodne države (1922-1937), v skladu z dekreti ''common law''' iz let 1782 in 1816. Poleg tega ustava v 40. členu ustave zagotavlja, da "noben državljan ne sme biti prikrajšan za osebno prostost, razen v skladu z zakonom", in opisuje sodni postopek za preučitev zakonitosti pridržanja osumljene osebe. Latinskega izraza ''habeas corpus'' ne omenja, vključuje pa angleško besedno zvezo "predstavi telo". <ref>{{cite book |first1=Michael |last1=Forde |first2=David |last2=Leonard |title=Constitutional Law of Ireland |year=2013}}</ref>
Člen 40.4.2 ° določa, da se lahko [[Zapor|zapornik ]] ali kdor koli , ki deluje v njegovem imenu , pritoži na višje sodišče (ali kateregana kolikteregakoli od sodnikasodnikov višjega sodišča) zaradi nezakonitega pridržanja. Sodišče mora nato zadevo "nemudoma " preiskati in lahko odredi, da obdolženise privede zapornika pred sodišče in navede razloge za pripor. SodiščeZapornik mora zapornikabiti nemudomatakoj izpustitiizpuščen, razen če seje bilo prepričadokazano, da je zakonito pridržan. To sredstvo niPritožba na voljovišje samosodišče državnimje zapornikom,na temvečvoljo tudi osebam, ki jih nezakonito pridrži katera koli zasebna stranka. Vendar [[ustava ]] določa, da [[postopek ]] med vojnim stanjem ali oboroženim uporom za obrambne sile ni zavezujoč. ▼DrugiLeta amandma1941 je določal,bil data imapostopek zapornikdelno samoomejen: pravico,priziv daje sedovoljen prijavisamo sodnikuna posameznikuenega sodnika, inki po izdaji sodne''writa'' odločbepreda jezadevo predsednikpredsedniku višjega sodišča pooblaščen, dain ta izbere sodnika ali senatkolegij treh sodnikov, ki bodonaj odločaliodločijo o zadevi. Če bo višje [[sodišče]]bodo ugotovilougotovili, da je pridržanje zapornika nezakonito zaradi protiustavnostioziroma zakonaprotiustavno, mora sodnik zadevo predložiti vrhovnemu sodišču, do izglasitve odločbe vrhovnega sodišča pa je lahko zapornik izpuščen samo zproti varščinovarščini. ▼MočPravica države, da pridrži osebeosebo pred sojenjem, je bila razširjena s šestnajstim [[Amandma|amandmajem ]] leta 1996. Leta 1965 je namreč vrhovno sodišče vob zadeviupoštevanju O'Callaghanustave razsodilo, da ustava zahteva, danaj se posamezniku, obdolženemu kaznivega dejanja, zavrne samoizpust varščinaproti čevarščini, jekadar verjetnoobstaja pobegnilamožnost pobega ali poseglaponarejevanja vprič priče aliin dokazedokazov. OdV šestnajstegaskladu amandmajas tem amandmajem sodišče lahko upoštevapreiskuje, ali je oseba v preteklosti storila huda [[Kaznivo dejanje|kazniva dejanja ]], medtem ko je plačevalabila na svobodi proti varščinovarščini. ▼
===Države bivšega Commonwealtha===
Uporaba postopka ''habeas corpus'' je del avstralske dediščine angleškega prava. Leta 2005 je avstralski parlament uzakonil obstoječe pravne navade <ref> {{cite web
| url=http://www.comlaw.gov.au/ComLaw/Legislation/Act1.nsf/0/53D2DEBD3AFB7825CA2570B2000B29D5?OpenDocument
| title=An Act to amend the law relating to terrorist acts, and for other purposes
| date=3 November 2005}}</ref> z izdajo zakona o boju proti terorizmu. Nekateri pravni strokovnjaki so dvomili o ustavnosti zakona, deloma zaradi omejitev, ki jih je imel na habeas corpus. <ref>{{cite web |title=A human rights guide to Australia's counter-terrorism laws |url=https://www.humanrights.gov.au/human-rights-guide-australias-counter-terrorism-laws |website=Australian Human Rights Commission |access-date=13 April 2015 |date=2012-12-14 |df=dmy-all}}</ref><ref name=UNESCOZ>{{cite web |title=National security and anti-terrorism laws in Australia |url=http://www.thenewsmanual.net/Resources/medialaw_in_australia_06.html |website=The News Manual |publisher=UNESCO |access-date=13 April 2015}}</ref><ref>{{cite journal |last=Rix |first=Mark |title=Australia's Anti-Terrorism Legislation – The national security state and the community legal sector |journal=Research Online |publisher=University of Wollongong |date=2006 |url=http://ro.uow.edu.au/cgi/viewcontent.cgi?article=1003&context=gsbpapers |access-date=13 April 2015}}</ref>
===Evropske države===
===Pristop Evropske skupnosti===
=== Kanada ===
Leta 1976 so bila habeasova [[Pisma (Platon)|pisma]] <ref>{{Navedi splet|title=Pismo|url=http://dx.doi.org/10.14341/dm9944-3308|website=dx.doi.org|accessdate=2020-11-04}}</ref>uporabljena v zadevi Rajan, [[Študent|študentki]]<ref>{{Navedi revijo|last=Pazdur|first=Regina|date=2015|title=Students of pedagogy people with (no) hope|url=http://dx.doi.org/10.18276/psw.2015.2-10|magazine=Pedagogika Szkoły Wyższej|pages=179–193|doi=10.18276/psw.2015.2-10|issn=2083-4381}}</ref> žrtvi [[Mučenje|mučenja]] <ref>{{Navedi revijo|last=Živanović|first=Katarina|date=2020|title=Ill-treatment, torture or extortion of confession from suspects in the legislation of the Republic of Serbia|url=http://dx.doi.org/10.5937/bezbednost2001157z|magazine=Bezbednost, Beograd|volume=62|issue=1|pages=157–173|doi=10.5937/bezbednost2001157z|issn=0409-2953}}</ref>v lokalnem policijskem pridržanju med državno nujno situacijo v Indiji. 12. marca 2014 se je zagovornik Subrata Roy obrnil na vrhovnega [[Sodnik|sodnika]]<ref>{{Navedi revijo|last=Mellab|first=K.|last2=Carnelli|first2=I.|last3=Sodnik|first3=Z.|last4=Heese|first4=C.|last5=Pesquita|first5=V.|last6=Gutierrez|first6=B.|date=2017-09-25|title=The asteroid impact mission: testing laser communication in deep-space|url=http://dx.doi.org/10.1117/12.2296049|magazine=International Conference on Space Optics — ICSO 2016|publisher=SPIE|doi=10.1117/12.2296049|isbn=978-1-5106-1613-4}}</ref>[[Sodnik|,]] ki je premikal peticijo habeas corpus. Vložila ga je tudi stranka Panthers, da bi protestirala zaradi zapora Anne Hazare, družbene aktivistke.
Zapis habeas corpus se je nadaljeval kot del irske [[Zakonodajna oblast|zakonodaje]], ko se je država leta 1922 odcepila od Združenega kraljestva. Ukrep, enakovreden habeas corpus, je zagotovil tudi 6. člen ustave irske svobodne države, sprejete leta 1922. Ta člen uporabil podobno besedilo kot člen 40.4 sedanje ustave, ki ga je nadomestil leta 1937. ▼
<big>'''Irska'''</big>
V Republiki [[Irska|Irski]]<ref>{{Navedi revijo|last=Cupek Hamill|first=Mirjana|date=2014|title=The case of Archbishop Stepinac – the Irish point of view|url=http://dx.doi.org/10.17234/radovizhp.46.11|magazine=Radovi Zavoda za hrvatsku povijest Filozofskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu|volume=46|pages=383–399|doi=10.17234/radovizhp.46.11|issn=0353-295X}}</ref> je spis habeas corpus na voljo po običajnem pravu in v skladu z [[Zakon|zakoni]] <ref>{{Navedi revijo|last=Zakon|first=R.|date=1997-11|title=Hobbes' Internet Timeline|url=http://dx.doi.org/10.17487/rfc2235}}</ref>Habeas Corpus iz let 1782 in 1816. Pravno sredstvo, enakovredno habeas corpus, je zagotovljeno tudi v 40. členu [[Ustava|ustave]] iz leta 1937.
Člen zagotavlja, da "noben [[Državljanstvo|državljan]] ne sme biti prikrajšan za osebno prostost, razen v skladu z zakonom", in opisuje poseben postopek, na katerem mora višje [[sodišče]] preučiti zakonitost pridržanja katere koli osebe. Latinskega izraza habeas corpus ne omenja, vključuje pa angleško besedno zvezo "proizvesti telo".
▲Člen 40.4.2 ° določa, da se lahko [[Zapor|zapornik]] ali kdor koli, ki deluje v njegovem imenu, pritoži na višje sodišče (ali katerega koli sodnika višjega sodišča) zaradi nezakonitega pridržanja. Sodišče mora nato zadevo "nemudoma" preiskati in lahko odredi, da obdolženi privede zapornika pred sodišče in navede razloge za pripor. Sodišče mora zapornika nemudoma izpustiti, razen če se prepriča, da je zakonito pridržan. To sredstvo ni na voljo samo državnim zapornikom, temveč tudi osebam, ki jih nezakonito pridrži katera koli zasebna stranka. Vendar [[ustava]] določa, da [[postopek]] med vojnim stanjem ali oboroženim uporom za obrambne sile ni zavezujoč.
Celotno besedilo člena 40.4.2 ° je naslednje:
Na podlagi [[Pritožba|pritožbe]] katere koli osebe ali v njenem [[Ime|imenu]] na višje sodišče ali katerega koli njegovega sodnika, ki trdi, da je taka oseba nezakonito pridržana, višje sodišče in vsi njegovi sodniki, ki jim je vložena takšna pritožba, nemudoma poiščejo navedeno pritožbo. in lahko osebi, v priporu katere je ta oseba pridržana, odredi, da mora pred višjim sodiščem na navedeni dan predložiti [[truplo]] te osebe in pisno potrditi razloge za pridržanje, višje sodišče pa na [[telo]] te osebe pri predložitvi pred tem sodiščem in po tem, ko osebi, v priporu katere je pridržan, omogoči utemeljitev pripora, odredi izpustitev take osebe iz takega pridržanja, razen če je prepričan, da je pridržan v skladu z [[Zakon|zakonom]]. [Ležeče dodano]
▲Zapis habeas corpus se je nadaljeval kot del irske [[Zakonodajna oblast|zakonodaje]], ko se je država leta 1922 odcepila od Združenega kraljestva. Ukrep, enakovreden habeas corpus, je zagotovil tudi 6. člen ustave irske svobodne države, sprejete leta 1922. Ta člen uporabil podobno besedilo kot člen 40.4 sedanje ustave, ki ga je nadomestil leta 1937.
[[Razmerje]] med 40. členom in zakoni Habeas Corpus iz let 1782 in 1816 je dvoumno, Forde in Leonard pa pišeta, da "obseg, v katerem je člen 40.4 te zakone nadomestil, še ni določen". V zadevi The State (Ahern) proti Cotterju (1982) je Walsh J. menil, da starodavna pisma, navedena v zakonih Habeas Corpus Acts, še vedno obstajajo v irski zakonodaji kot ločeno sredstvo od tistega iz 40. člena.<ref>{{Navedi splet|title=Figure 1: Characterization of the physical properties of the Curcumin longa extract-loaded nanoemulsion (CLEN) and the CLEN powder.|url=http://dx.doi.org/10.7717/peerj.3808/fig-1|website=dx.doi.org|accessdate=2020-11-04}}</ref>
Leta 1941 je bil postopek po 40. členu omejen z drugo spremembo. Pred spremembo je imela zapornica ustavno pravico, da se prosi za preiskavo pripora pri katerem koli sodniku višjega sodišča in pri toliko sodnikih višjega sodišča, kot je želela. Če je zapornica uspešno izpodbijala pripor pred višjim sodiščem, je bila upravičena do takojšnje, brezpogojne izpustitve.
▲Drugi amandma je določal, da ima zapornik samo pravico, da se prijavi sodniku posamezniku, in po izdaji sodne odločbe je predsednik višjega sodišča pooblaščen, da izbere sodnika ali senat treh sodnikov, ki bodo odločali o zadevi. Če bo višje [[sodišče]] ugotovilo, da je pridržanje zapornika nezakonito zaradi protiustavnosti zakona, mora sodnik zadevo predložiti vrhovnemu sodišču, do izglasitve odločbe vrhovnega sodišča pa je lahko zapornik izpuščen samo z varščino.
▲Moč države, da pridrži osebe pred sojenjem, je bila razširjena s šestnajstim [[Amandma|amandmajem]] leta 1996. Leta 1965 je vrhovno sodišče v zadevi O'Callaghan razsodilo, da ustava zahteva, da se posamezniku, obdolženemu kaznivega dejanja, zavrne samo varščina če je verjetno pobegnila ali posegla v priče ali dokaze. Od šestnajstega amandmaja sodišče lahko upošteva, ali je oseba v preteklosti storila huda [[Kaznivo dejanje|kazniva dejanja]], medtem ko je plačevala varščino.
'''<big>Italija</big>'''
Predsednika [[Abraham Lincoln]] in [[Ulysses S. Grant|Ulysses Grant sta]] med državljansko vojno ter v nekaterih drugih primerih suspendirala ''habeas corpus'' . <ref>{{Navedi splet|url=http://usgovinfo.about.com/od/historicdocuments/a/lincolnhabeas.htm|title=Abraham Lincoln's 1862 Proclamation Suspending Habeas Corpus|publisher=Usgovinfo.about.com|date=|accessdate=2013-06-17}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.presidency.ucsb.edu/ws/index.php?pid=70261|title=Ulysses S. Grant: Proclamation 204 – Suspending the Writ of Habeas Corpus in the County of Union, South Carolina|publisher=Presidency.ucsb.edu|date=|accessdate=2013-06-17}}</ref> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je predsednik [[Franklin Delano Roosevelt|Franklin D. Roosevelt]] začasno suspendiral habeas corpus. Po [[Teroristični napadi 11. septembra 2001|napadih 11. septembra]] je predsednik [[George Walker Bush|George W. Bush]] poskušal [[Zaliv Guantanamo|zapornike v zalivu Guantanamo]] postaviti zunaj jurisdikcije ''habeas corpus'', vendar je [[vrhovno sodišče ZDA]] to razveljavilo v tožbi v ''[[Boumediene proti Bushu| Boumediene proti]]'' ''[[Boumediene proti Bushu|Bush]]''.
=== Baskija ===
Leta 1526 je ''Fuero Nuevo iz Señorío de Vizcaya'' ( ''Nova listina Biskajskega gospostva'' ) ustanovil obliko ''habeas corpus'' na ozemlju ''[[Biskajski gospodar|Señorío de Vizcaya]]'', ki je danes del [[Španija|Španije]] . Ta spremenjena različica ''Fuero Viejo'' (Stara listina) iz leta 1451 je kodificirala srednjeveški običaj, po katerem nihče ni mogel biti samovoljno pridržan, ne da bi ga najprej poklicali v [[Gernikako Arbola|hrast Gernike]], hrast prednikov, ki se nahaja na obrobju [[Gernika|Gernike,]] kjer so bili sprejeti si zakoni Biskajskega gospostva.
=== Aragonska krona ===
[[Aragonska krona]] je tudi imela pravno sredstvo enakovredno ''haebas korpus,'' imenovano ''manifestación de personas'' (dobesedno ''prikaz oseb'' ). <ref>{{Navedi knjigo|first=R.E.|last=Giesey|title=If not, not: The Oath of the Aragonese and the Legendary Laws of Sobrarbe|publisher=Princeton University Press|year=1968}}</ref> Glede na pravico ''manifestacije'' [[Justicia de Aragon]] (lit. ''Aragonski sodnik'', aragonski sodnik, podoben [[Varuh človekovih pravic|varuhu človekovih pravic]], vendar z veliko večjimi izvršilnimi pooblastili), bi lahko zahteval sodnika, sodišče ali katerega koli drugega uradnika, da ''Juticiji'' (tj. Da bi bili ''predstavljeni'' Justicia) izroči vsakogar, ki se preganja, z namenom, da se zagotovi spoštovanje pravic te osebe in da te osebe ne bi doletelo nasilje, preden je obsojena. <ref name="Tomás y Valiente 20002">{{Navedi knjigo|last=Tomás y Valiente|first=Francisco|year=2000|title=La tortura judicial en España|edition=2ª|location=Barcelona|publisher=Crítica|isbn=84-8432-029-4}}</ref> Poleg tega je ''Justicia'' obdržala pravico, da preuči sodbo in odloči, ali izpolnjuje pogoje poštenega sojenja. Če ''Justicia'' ne bi bila zadovoljen, bi lahko zavrnil vrnitev obdolženega nazaj oblastem. Pravica ''manifestacije je'' delovala kot habeas corpus: sej se je vedelo, da bo pritožba na ''Justicijo'' takoj sledila kakršnemu koli nezakonitemu pridržanju ker bo dejansko nezakonito. Prav tako se [[mučenje]] (ki je bilo v Aragoniji prepovedano od leta 1325) nikoli ne bo zgodilo. <ref name="Tomás y Valiente 20002" /> V nekaterih primerih so bili ljudje, ki so uveljavljali svojo pravico do ''manifestacije,'' pod Justicijino oskrbo v ''manifestacijskih'' zaporih (ki so bili znani po svojih blagih in lahkih razmerah) ali v hišnem priporu. Bolj pogosto pa je bila oseba izpuščena iz zapora in postavljena pod ''zaščito Justicije'', medtem ko je čakala na sojenje. ''Justicia'' je vedno odobril pravico ''manifestación'', vendar pa je le redko moral delovati v skrajnih primerih, kot se je na primer zgodilo leta 1590, ko je [[Antonio Pérez]] osramočen tajnik [[Filip II. Španski|Philip II v Španiji]], pobegnil iz [[Stara Kastilija|Kastilije]] do Aragona in uporabil svoj Aragonski vpliv, da se pritožil pri ''Justicia'' za pravico manifestacije in s tem preprečil svojo aretacijo po kraljevem ukazu.
Pravica ''manifestacije'' je bila kodificirana leta 1325 v [[Declaratio Privilegii generalis|Deklaraciji Privilegii generalis,]] ki so jo sprejeli [[Aragonski korts|aragonski korti]] pod [[Aragonski korts|aragonskim]] kraljem [[Jakob II. Aragonski|Jakobom II]] . <ref>{{Navedi knjigo|last=González Antón|first=Luis|title=Las Uniones aragonesas y las Cortes del Reino (1283-1301)|location=Zaragoza|publisher=Librería General|year=1975|isbn=978-84-00-04150-2}}{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=sIYVCrzY8-4C&lpg=PP1&pg=PP1#v=onepage|volume=I|title=Texto|isbn=978-84-00-04151-9}}{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=FVbKFaPne8sC&lpg=PP1&pg=PP1#v=onepage|volume=II|title=Documentos|isbn=978-84-00-04177-9}}</ref> Izvajala se je že od same ustanovitve aragonskega kraljestva v 11. stoletju in zato datira pred samim angleškim ''haebas corpus'' . <ref name="Tomás y Valiente 2000">{{Navedi knjigo|last=Tomás y Valiente|first=Francisco|year=2000|title=La tortura judicial en España|edition=2ª|location=Barcelona|publisher=Crítica|isbn=84-8432-029-4}}</ref>
=== Poljska ===
Leta 1430 je kralj Poljske [[Vladislav II. Poljski|Władysław II Jagiełło]] odobril privilegij [[Jedlnia]], ki razglaša, ''[[Neminem captivabimus]] nisi iure victum'' ( "Ne bomo zaprli nikogar, razen če je obsojen z zakonom"). Ta revolucionarna novost v državljanskem [[Libertarianizem|libertarijanstvu]] je poljskim državljanom zagotovila ustrezne procesne pravice, ki jih v nobeni drugi evropski državi ni bilo še naslednjih 250 let. Prvotni privilegij Jedlnia je bil omejen le na plemstvo ( [[Šlahta|szlachta]] ), vendar je bil v [[Ustava tretjega maja|ustavi]] iz leta [[Ustava tretjega maja|1791]] razširjen tudi na meščane. Pomembno je, da družbene klasifikacije v [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovski republiki obeh narodov]] niso bile tako toge kot v drugih evropskih državah; meščani in Judje so lahko postali plemiči. Privilegij Jedlnia je zajemal širše področje kot mnogo pozneje sprejeti zakon habeas corpus, ker je poljsko plemstvo predstavljalo nenavadno velik odstotek celotnega prebivalstva države, katero je bilo v Evropi največje. Kot rezultat je do 16. stoletja ščitil prostost med petsto tisoč in milijonom Poljakom. <ref>{{Navedi splet|url=http://indylaw.indiana.edu/instructors/cole/web%20page/polconst.pdf|title=Poland's 1997 Constitution in Its Historical Context|first=Daniel H.|last=Cole|publisher=Indiana University School of Law|date=22 September 1998}}</ref>
▲=== Rimsko-nizozemsko pravo ===
▲V [[Republika Južna Afrika|Južni Afriki]] in drugih državah, katerih pravni sistemi temeljijo na [[Rimsko-nizozemsko pravo|rimsko-nizozemskem pravu]], je ''[[interdictum de homine libero exhibendo]]'' enakovreden aktu ''habeas corpus'' . <ref>{{Navedi časopis|last=Watney|first=Murdoch|year=2011|title=Arrest, detention and the ''interdictum de homine libero exhibendo''|url=http://reference.sabinet.co.za/webx/access/electronic_journals/ju_tsar/ju_tsar_2011_n3_a10.pdf|journal=Journal of South African Law|volume=2011|pages=555–562}}</ref> V Južni Afriki se nahaja v listini o [[Bill of Rights (Južna Afrika)|pravicah]], kjer je v členu 35 (2) (d) navedeno, da ima vsaka pridržana oseba pravico izpodbijati zakonitost pridržanja pred sodiščem in, če je pridržanje nezakonito, da je izpuščena.
=== ''Habeas korpus po svetu'' ===
|
