Letoon: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
uvod
Octopus (pogovor | prispevki)
zgodovina
Vrstica 51:
 
Najdišče je od leta 1988 skupaj s Ksantosom na [[Unesco]]vem seznamu [[Unescova svetovna dediščina|svetovne kulturne dediščine]].
 
==Zgodovina==
Arheološke najdbe na tem mestu, ki ni bilo nikoli stalno naseljeno naselje, kažejo na versko središče s konca 6. stoletja pr. n. št. Letoon je bil torej ustanovljen pred grško hegemonijo v Likiji, ki se je začela v začetku 4. stoletja pr. n. št. Mesto je bilo pred tem verjetno posvečeno starejšemu kultu boginje matere. V Likiji je to bila Eni Mahanahi. Po prihodu [[Grki|Grkov]] jo je zamenjala boginja [[Leto (boginja)|Leto]], kateri sta se pridružila njena potomca, dvojčka [[Apolon]] in [[Artemida (boginja)|Artemida]].<ref>Lycian Turkey.</ref>
 
V [[Grška mitologija|grški mitologiji]] sta trditev o zgodnjem Apolonovem kultu v dolini Ksanta, ki ju sicer ne podpirata niti [[zgodovina]] niti [[arheologija]], podala dva mita, oba povezana z eponimom "Likus". Eden od njiju je izviral iz avtohtonih [[Telhini|Telhinov]] z [[Rodos]]a, ki naj bi kolonizirali regijo v času Devkalionove poplave. Drugi Likus je bil [[Atene]]c Likus, ki ga je brat Egej pregnal iz Aten. Likus je bil videc, ki je uvedel kult Likejskega Apolona. Slednjega je ljudska etimologija povezala z Likijo in zato Likusa postavila za njenega atenskega kolonizatorja.<ref>Pierre Grimal. ''The Dictionary of Classical Mythology: "Lycus"''.</ref>
 
Temelje helenističnega templja, posvečenega boginji Leto in njenima otrokoma Apolonu in Artemidi, so začeli izkopavati leta 1962 pod vodstvom H. Metzgerja.<ref>H. Metzger, "Fouilles du Létôon de Xanthe (1962-65)" ''Revue archéologique'' (1966).</ref> Arheologi so izkopali večino ruševin in odkrili trijezični [[Letoonski napis]] v [[Grščina|grščini]], [[Likijščina|likijščini]] in [[Aramejščina|aramejščini]], ključen za razvozlanje likijskega jezika. Letoonski napis hrani Muzej Fethiye.
 
Na svetost najdišča kaže [[Apijan]]ova anekdota, povezana s kraljem [[Mitridat VI. Pontski|Mitridatom VI. Pontskim]], ki je nameraval med svojim obleganjem likijskega obalnega mesta [[Patara]] za lastne namene posekati drevesa v svetem gaju. V nočni mori je dobil opozorilo, naj tega svetoskrunskega dejanja ne stori.<ref>Appian. ''Mithridates'', 27. V T.R. Bryce. "The Arrival of the Goddess Leto in Lycia". ''Historia: Zeitschrift für Alte Geschichte'', '''321''' (1983:1-13): 3, sklic 9.</ref>
 
Sveto mesto je ostalo dejavno vse do [[Rimsko cesarstvo|rimskega obdobja]]. V zgodnjem [[Krščanstvo|krščanskem]] obdobju je bila na najdišču zgrajena cerkev, ki je bila v 7. stoletju zapuščena. Za njeno gradnjo so uporabili kamen iz grških svetišč.
 
==Sklici==