Divriği: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
slika |
nadaljevanje |
||
Vrstica 49:
'''Divriği''' ([[Kurdščina|kurdsko]] Dîvrîgî), včasih tudi '''Divrik''', je majhno mesto v [[Turčija|turški]] provinci [[Sivas]] v osrednji [[Anatolija|Anatoliji]]. Mesto leži na položnem južnem bregu reke Çaltısuyu, pritoka reke Karasu. V Divriğiju sta Velika mošeja in bolnišnica, ki sta del [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne kulturne dediščine]].
==Imena==
V [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskem]] obdobju se je mesto imenovalo Tefrike (grško Τεφρική, Tefrike), armensko pa Tevrik (Տեւրիկ).
==Zgodovina==
[[Slika:DivrigiUluCami (2006).jpg|thumb|left|250px|[[Velika mošeja in bolnišnica, Divriği|Velika mošeja in bolnišnica]]]]
===Srednji vek===
Mesto je okoli leta 850 ustanovil Karbeas, vodja [[Pavličani|pavličanov]], [[Herezija|heretične]] armenske sekte, ki se je držala dualistične kozmologije. Pavličani so mesto utrdili in ga v 9. stoletju imeli za zatočišče in prestolnico svoje države.<ref name=ref4/>
Med vladanjem cesarja [[Bazilij I. Makedonec|Bazilija I. Makedonca]] (867-886) so Tefrike zasedli Bizantinci, ga za nekaj časa po cesarju [[Leon VI. Modri|Leonu VI. Modremu]] (886 – 912) preimenovali v Leontokome in ga povišali v temo.<ref name=ref4> Foss, Clive. ''"Tephrike"''. Oxford Dictionary of Byzantium. vol. 3. Oxford: Oxford University Press, str. 2025.</ref>
V začetku 11. stoletja je bilo mesto del ozemlja, ki ga je armenski kralj Seneqerim-Hovhannes Vaspurakanski dobil v zameno za svojo zemljo v Vaspurakanu.<ref name=ref4/>
Okoli leta 1071 je Divriği po [[Bitka pri Manzikertu|bitki pri Manzikertu]] prišel pod oblast [[Sultanat Rum|Sultanata Rum]].<ref>''Grove Encyclopedia of Islamic Art & Architecture: Three-Volume Set''. Oxford University Press.</ref> V 13. stoletju je bila na vrhu strmega hriba nad mestom zgrajena večina gradu, ki je zdaj v ruševinah.
Ozemlje okoli mesta je kmalu po bitki pri Manzikertu osvojil [[Turkmenistan|turkmenski]] vojščak Mengudžek Gazi. Med vladanjem Mengudžekidov je lokalni vladar Ahmedšah leta 1228/1229 naročil gradnjo divriške Velike mošeje (turško ''Divriği Ulu Camii''), ki skoraj nedotaknjena še vedno stoji. Mošeja in k njej prizidana bolnišnica (turško ''Darüşşifa'') sta zaradi arhitekture obeh stavb in izjemnih [[relief]]ov na [[Unesco]]vem [[Unescova svetovna dediščina|seznamu svetovne kulturne dediščine]].<ref>Centre, UNESCO World Heritage. ''"Great Mosque and Hospital of Divriği"''. UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 5. novembra 2019.</ref> Še posebej zanimivi so reliefi z geometrijskimi in cvetličnimi motivi na glavnih vhodnih vratih.
==Glej tudi==
* [[Velika mošeja in bolnišnica, Divriği|Velika mošeja in bolnišnica]]
==Sklici==
| |||