Domača kokoš: Razlika med redakcijama

odstranjenih 8.159 zlogov ,  pred 1 letom
Zamenjava strani s/z '{{Taksonomka | name = Domača kokoš | color = pink | status = DOM | image = Female pair.jpg | image_width = 220px | image_caption = Petelin (samec domače...'
m (vrnitev sprememb uporabnika 193.2.11.205 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Upwinxp)
Oznaka: vrnitev
(Zamenjava strani s/z '{{Taksonomka | name = Domača kokoš | color = pink | status = DOM | image = Female pair.jpg | image_width = 220px | image_caption = Petelin (samec domače...')
Oznake: zamenjano vrnjeno vizualno urejanje
}}
 
'''Dom'''{{bird-stub}}
'''Domača kokoš''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Gallus gallus domesticus''''') izvira iz predelov [[Jugovzhodna Azija|jugovzhodne Azije]], kjer naj bi jo [[udomačitev|udomačili]] že v 6. tisočletju pr. n. št. Danes je znanih več kot 100 kurjih [[pasma|pasem]], ki jih gojijo predvsem za [[meso]] in [[jajce|jajca]]. Evropske divje kure, kot so [[Gozdni jereb|jereb]], [[ruševec]] in [[divji petelin]], se niso pustile udomačiti.
 
== Izvor ==
Še nedavno so znanstveniki menili, da je domača kokoš potomka rdeče pragozdne kokoši (''Gallus gallus''), ki živi v severovzhodni [[Indija|Indiji]], [[Indokina|Indokini]] in na [[Sumatra|Sumatri]]. V južni in jugovzhodni Aziji živijo še tri druge vrste divjih kur. Kokoš so najprej udomačili v njeni domovini, od tam pa se je razširila v dve smeri: proti severovzhodu na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]] in [[Japonska|Japonsko]], proti zahodu pa v [[Egipt]] in [[Mala Azija|Malo Azijo]]. Od tam je prišla v [[Rusija|Rusijo]], [[Južna Evropa|Južno Evropo]] in k nam, nato pa še v [[Srednja Evropa|Srednjo Evropo]] ter severne evropske dežele. Američani so dobili domačo kuro kmalu po odkritju [[Amerika|Amerike]] iz Evrope. Pasma kokoši iz [[Čile|Čila]] naj bi izvirala iz predkolumbijskega stika s [[Polinezija|Polinezijci]], vendar zadnje raziskave tega ne potrjujejo.<ref>{{navedi revijo |doi=10.1073/pnas.0801991105 |authors=Jaime Gongora, Nicolas J. Rawlence, Victor A. Mobegi, Han Jianlin, Jose A. Alcalde, Jose T. Matus, Olivier Hanotte, Chris Moran, J. Austin, Sean Ulm, Atholl J. Anderson, Greger Larson, Alan Cooper |title=Indo-European and Asian origins for Chilean and Pacific chickens revealed by mtDNA |journal=PNAS |year=2008 |volume=105(30)}}</ref>
 
Novejše genetske raziskave so na osnovi gena za rumeno kožo dokazale hibriden izvor domače kokoši. Tako naj bi po udomačitvi rdeče pragozdne kokoši prišlo do križanja s sivo pragozdno kokošjo (''Gallus sonneratii''). Pri kokoših ločimo rumeno in belo barvo kože, večina pasem domače kokoši ima rumeno kožo (najopazneje na nogah), le redke pasme in izvorna rdeča pragozdna kokoš pa imajo bele noge. Barvo določata dominantni alel W*W (bela) in recesivni alel W*Y (rumena). Tako imajo kokoši W*W/W*W ali W*W/W*Y belo kožo, W*Y/W*Y pa rumeno. Alel W*Y inhibira izločanje [[encim]]a beta-karoten hidrogenaze 2, katerega naloga je razgradnja rumeno obarvanih karotenoidov na brezbarvne apokarotenoide. Žival dobi karotenoide s hrano, ki jo zaužije, od gena za barvo kože pa je odvisno, ali se bodo karotenoidi nalagali v koži. Na osnovi primerjav zaporedij alelov W*Y in W*W med divjimi in domačimi kurami se je izkazalo, da alel W*Y izvira iz sive pragozdne kokoši, torej je v domačo kokoš prišel s križanjem.<ref>{{navedi revijo |doi=10.1371/journal.pgen.1000010 |authors=Eriksson J, Larson G, Gunnarsson U, Bed'hom B, Tixier-Boichard M, Stromstedt L, Wright D, Jungerius A, Vereijken A, Randi E|display-authors= et al. |title=Identification of the Yellow skin gene reveals a hybrid origin of the domestic chicken |journal=PLoS Genetics |year=2008 |volume=4 |issue=2}}</ref>
 
== Opis ==
Domača kokoš (moški petelin, ženska kura ali kokoš, mladiči piščanci, kastriran petelin kopun) ima maso od 1,5 do 5 kilogramov, odvisno od pasme. Pri živalih iste pasme je petelin težji, tudi do enega kilograma, od kokoši. Pri domačih kokoših je izražen [[spolni]] [[dimorfizem]]. Posebnost [[rod]]u [[Gallus]] je rdeč greben, ki je lahko različnih oblik. Greben je mesnat izrastek na vrhu glave in je pri petelinih vedno večji.
 
[[Goleno|Golena]] in [[Prst (organ)|prsti]] pri večini pasem niso porasli s perjem. Stopalo kokoši je anisodaktilno, kar pomeni, da ima štiri prste. Trije prsti so obrnjeni naprej, en pa nazaj. Obstajajo tudi pasme s petimi prsti; pri teh sta nazaj obrnjena dva prsta. Pri odraslih petelinih zadnji prst imenujemo tudi ostroga. Petelini ga uporabljajo kot [[orožje]] pri napadanju drugih samcev.
 
Telo kokoši pokriva prožna koža. Da ne bi prišlo do prevelike izgube toplote, se pod kožo nabira [[maščobno tkivo]], pokriva pa jo [[pero|perje]].<ref name="Ločniškar1983">{{navedi knjigo |author=Ločniškar, Franc |title=Reja perutnine |year=1983 |location=Ljubljana |publisher=Kmečki glas |cobiss=14105857}}</ref>
 
== Pomen ==
Kokoši gojijo predvsem zaradi mesa (pitovni proizvodni tip) in jajca (nesnice). Zaradi nizke cene in razširjenosti je kokoš eden od ključnih proteinskih virov svetovne prehrane. Po podatkih [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|FAO]] za leto 2009 je na svetu 18,6 milijarde kokoši. Za primerjavo, v istem letu so po svetu gojili 1,2 milijarde [[domača raca|rac]], 357 milijonov [[domača gos|gosi]], 458 milijonov [[puran]]ov, 1,4 milijarde glav [[domače govedo|goveda]], 1 milijardo [[domača ovca|ovac]] in 942 milijonov [[domači prašič|prašičev]]. Perutnina in jajca (večinoma kokošji proizvodi) so na svetovni ravni (podatki za 2007) prispevali 4,4 in 2,6 grama proteinov na osebo na dan. Za primerjavo: govedina 3,6, svinjina 4,3, vsa živila živalskega izvora 29,8, vsa živila živalskega in rastlinskega izvora 77,1 g proteina na osebo in dan<ref>{{navedi splet |url=http://faostat.fao.org/ |title=FAO statistični podatki}}</ref>.
 
== Slovenske pasme ==
[[Slika:Rooster-1.jpg|thumb|Petelin pasme "štajerska kokoš"]]
Avtohtona slovenska pasma je štajerska kokoš ali štajerka.
 
Tradicionalne slovenske pasme (po oceni za leto 2005, od najbolj do najmanj razširjene) pa so:
* slovenska rjava kokoš
* slovenska grahasta kokoš
* slovenska srebrna kokoš
* slovenska pozno operjena kokoš
* slovenska zgodaj operjena kokoš
* slovenska pitovna kokoš<ref>{{navedi dokument |url=http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/PRP/dec09/Priloga_8.pdf |title=Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 PRILOGA 8: OPIS AVTOHTONIH IN TRADICIONALNIH PASEM DOMAČIH ŽIVALI |publisher=Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS}}</ref>
 
== Tuje pasme ==
Tuje pasme delimo na štiri osnovne skupine: azijsko, ameriško, angleško in sredozemsko.<ref name="Ločniškar1983"/>
 
Azijska skupina
Težke pasme s kvadratno ali okroglo obliko trupa, slabše nesnice, vendar težke in mesnate.
* brama
* košin
* langšan
 
Ameriška skupina
Trikotna oblika trupa, kombinirane proizvodne lastnosti. Nastale z različnimi križanji. Najznačilnejše pasme:
* plimutka
* rodajland
* njuhempšir
* viandot
 
Angleška skupina
Po obliki in namenu podobne ameriškim pasmam. Značilne predstavnice so pasme:
* dorking
* orpington
* saseks
* korniš
 
Sredozemska skupina
Valjasta oblika trupa. Izrazite nesnice, katerih jajca imajo belo lupino.
* leghorn
 
== Slovenski komercialni križanci ==
V večjih kmetijskih obratih za prirejo mesa in jajc uporabljajo križance čistih linij oziroma hibride. Tudi v Sloveniji je pod okriljem [[Kmetijski inštitut Slovenije|Kmetijskega inštituta Slovenije]] in [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniške fakultete]] potekala selekcija domačih kokoši, namenjenih za križanje. Tako so dobili tri križance:
* Grahasti prelux: križanec med slovensko rjavo kokošjo in slovenskim grahastim petelinom, zato so piščanci grahasti. Dobra nesnica, namenjena za rejo na domačih dvoriščih. Dobre rezultate daje tudi v farmski reji.
* Prelux-R: križanec med slovenskimi srebrnimi kokoši in slovenskimi rjavimi petelini. Piščanci so obarvani prav nasprotno, rjave jarčke in beli petelinčki. Izvalijo se tako imenovani 'avtoseks' piščanci, saj se spola po takoj izvalitvi ločita po barvi. Nesnice, primerne za farmsko rejo.
* Prelux-bro: križanec, namenjen pitanju. Piščance obeh spolov pitajo do starosti 42 dni, ko dosežejo maso skoraj dva kilograma. Pitovnim piščancem s tujko rečemo tudi brojlerji.
 
== Galerija ==
<gallery>
Slika:Rooster portrait2.jpg
Slika:Chicken eggs.jpg
Slika:Day old chick black background.jpg
</gallery>
 
== Viri ==
{{sklici}}
 
{{kategorija v Zbirki|Chickens|Domača kokoš}}
 
{{taxonbar|from=Q780}}
{{normativna kontrola}}
{{bird-stub}}
 
[[Kategorija:Poljske kure]]