Koala: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja Oznaki: vrnjeno vizualno urejanje |
m vrnitev sprememb uporabnika 2001:1470:F602:AA:50B0:8506:1591:853F (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo Oznaka: vrnitev |
||
Vrstica 18:
| binomial_authority = ([[Georg August Goldfuss|Goldfuss]], 1817)
}}
'''Koala''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Phascolarctos cinereus''''') je [[rastlinojed]]i drevesni [[vrečar]], ki izvira iz [[Avstralija|Avstralije]] in je edini danes živeči predstavnik [[družina (biologija)|družine]] [[Phascolarctidae]].
Koale bivajo v vzhodni in jugovzhodni [[Avstralija|Avstraliji]] v [[Evkalipt|evkaliptovih]] gozdovih. So samotarske živali, ki so pretežno aktivne zvečer in ponoči. V primeru vremenskih skrajnosti se ne zatekajo v skrivališča, pač pa jih pred tem ščiti kožuh z dobrimi izolacijskimi lastnostmi, hladijo se predvsem s počivanjem na deblih, ki so hladnejša od okolice.
So specializirane živali, ki se prehranjujejo z evkaliptovimi listi. Ta hrana ima razmeroma malo energijsko bogatih snovi, je težko prebavljiva in vsebuje strupene [[Sekundarni metabolit|presnovke]], zaradi česar so se pri koalah razvile številne prilagoditve telesa, [[presnova|presnove]] in [[prebava|prebave]] ter vedenjskih vzorcev. Telo in okončine so prilagojene življenju na drevju, zaradi varčevanja z energijo večino dneva prespijo ter se izogibajo energijsko potratnemu vedenju; boji med samci so pogostejši le med paritveno sezono.
Samci se parijo z vsemi godnimi samicami poleti. Samica letno skoti enega mladiča po dobrem mesecu [[brejost]]i, ki se razvija v [[trebušna vreča|trebušni vreči]] okoli 5 mesecev, osamosvoji se približno po enem letu starosti, spolno pa dozori ob starosti dveh let.<ref name=M872/>
Koale je v preteklosti množičen lov zaradi krzna privedel na rob [[Izumrtje|izumrtja]], od leta 1927 pa je lov nanje prepovedan. [[Svetovna zveza za varstvo narave]] (IUCN) trenutno uvršča koale med ranljive vrste zaradi izgube življenjskega prostora ob nagli [[urbanizacija|urbanizaciji]] ter razvoju kmetijstva in [[požar v naravi|gozdnih požarih]], pomemben delež pogina predstavljajo tudi prometne nesreče in okužbe s [[klamidijam]]i. Ocene populacij se dokaj razlikujejo med seboj, zadnje poročilo omenja nekaj več kot 300.000 osebkov.<ref name="iucn"/> Na celini [[populacija (biologija)|populacija]] sicer upada, vendar koale povzročajo veliko škode na otokih, kamor so bile vnešene umetno. Tam se zaradi odsotnosti plenilcev hitro razmnožujejo in zaradi prevelike številčnosti ogrožajo lokalno rastlinje. Njihovo število poskušajo oblasti na teh otokih zmanjšati s preseljevanjem in [[sterilizacija|sterilizacijo]], a brez večjih uspehov.<ref>Trivedi B. (10.5.2002). »[http://news.nationalgeographic.com/news/2002/05/0510_020510_TVkoala.html Koalas Overrunning Australia Island Ark]«. ''National Geographic News''. Pridobljeno 5.7.2009.</ref>
Zaradi ljubkega videza, spominjajo namreč na plišastega medvedka, so koale priljubljene med turisti, posredno pa znatno prispevajo k prihodkom od turizma.
== Evolucija in sistematika ==
[[Slika:Nimiokoala Litokoala.JPG|200px|sličica|Umetnikova predstava izumrlih rodov koal ''Nimiokoala'' (zgoraj) ter ''Litokoala'' (spodaj)|alt=|levo]]
Družina koal, Phascolarctidae, se je verjetno razvila iz vombatov, njihovih najbližjih sorodnikov med vrečarji, pred približno 24 milijoni let. Glede na [[fosil]]<nowiki/>ne ostanke naj bi se razvilo vsaj šest vrst koal.<ref name=H43>Hutchins, 2004, str. 43.</ref>
V času [[oligocen]]a in [[miocen]]a so koale bivale v [[deževni gozd|deževnih gozdovih]] in so imele manj specializirano prehrano.<ref name="louys" /> Nekatere vrste, kot so ''Nimiokoala greystanesi'' in vrste iz [[Rod (biologija)|rodu]] ''Perikoala'', so bile podobne velikosti kot današnje koale, medtem ko so bile vrste iz rodu ''Litokoala'' za polovico do tretjino manjše.<ref name="Archer">{{navedi revijo|author=Archer M ''s sod.''|year=1999|title=The evolutionary history and diversity of Australian mammals|journal=Australian Mammalogy|volume=21|pages=1–45|url=https://www.academia.edu/1157777/THE_EVOLUTIONARY_HISTORY_AND_DIVERSITY_OF_AUSTRALIAN_MAMMALS}}</ref> Izumrle vrste koal so imele dobro razvite slušne organe, kar nakazuje na [[Komunikacija živali|sporazumevanje]] z oglašanjem na daljše razdalje in ustaljen način bivanja.<ref name="louys" /> Med miocenom je pričela avstralska celina postajati sušna, kar je povzročilo izginotje deževnih gozdov ter njihovo nadomestitev z evkaliptom. V poznem obdobju se je [[Rod (biologija)|rod]] ''Phascolarctos'' odcepil od rodu ''Litokoala'' in razvil številne prilagoditve zaradi prehranjevanja z evkaliptusom.<ref name="louys" /> Do danes je preživela samo ena vrsta, ''Phascolarctos cinereus'', preostanek vrst pa je izumrl pred okoli 40.000 leti, skupaj z ostalo skupino večjih vrečarjev, kar sovpada z naselitvijo lovsko-nabiralnih združb [[Avstralski domorodci|avstralskih domorodcev]].<ref name="H43" />
V času [[pliocen]]a in [[pleistocen]]a so se skladno s spremembami rastlinstva in podnebja telesa koal povečala, v poznem pleistocenu pa se je telo številnih sesalcev zmanjšalo. Tako ena od teorij predvideva, da se je današnja vrsta koale razvila z zmanjšanjem telesa t. i. ''velikanske koale'' (''P. stritoni''),<ref name="Archer" /> vendar nekatere druge študije temu oporekajo in poudarjajo, da moramo vrsti obravnavati popolnoma ločeno.<ref>{{navedi revijo|author=Price GJ.|year=2008|title=Is the modern koala (''Phascolarctos cinereus'') a derived dwarf of a Pleistocene giant? Implications for testing megafauna extinction hypotheses|journal=Quaternary Science Reviews|volume=27|issue=27–28|pages=2516–21|doi=10.1016/j.quascirev.2008.08.026|url=https://www.academia.edu/1299583/Is_the_modern_koala_Phascolarctos_cinereus_a_derived_dwarf_of_a_Pleistocene_giant_Implications_for_testing_megafauna_extinction_hypotheses}}</ref>
Rodovno ime ''Phascolarctos'' izhaja iz [[Grščina|grških]] besed za »usnjata vreča« ter »medved«, vrstni pridevek ''cinereus'' pa pomeni »pepelnato obarvan«.<ref name="H43" /> Trenutno delimo koale na tri [[Podvrsta (biologija)|podvrste]], in sicer ''Phascolarctos c. victor'' ([[Viktorija (Avstralija)|Viktorija]]), ''Phascolarctos c. cinereus'' ([[Novi Južni Wales]]) ter ''Phascolarctos c. adustus'' ([[Queensland]]). Raziskave so potrdile genetske razlike med severno in južno živečimi koalami.<ref name="H43" />
== Telesne značilnosti ==
Koale imajo kratek in čokat trup z zakrnelim [[Rep|repom]]. Teža južno živečih koal je skorajda dvakrat večja od teže severno živečih koal, kar je verjetno posledica prilagoditve na hladnejše podnebje na jugu. Tako je povprečna teža na severu živečih koal okoli 6,5 kg pri samcih in 5,1 kg pri samicah, medtem ko je povprečna teža na jugu živečih koal okoli 11,8 kg pri samcih in 7,9 kg pri samicah. Povprečna dolžina telesa na severu živečih koal znaša okoli 70,5 cm pri samcih in do 68,7 cm pri samicah, medtem ko je povprečna dolžina na jugu živečih koal 78 cm pri samcih in do 72 cm pri samicah.<ref name=M872/><ref name=AKF>{{navedi splet|url=https://www.savethekoala.com/about-koalas/physical-characteristics-koala|accessdate=13.8.2018|date=|title=Physical Characteristics of the Koala|publisher=Australian Koala Fundation}}</ref> Glede na opisane mere veljajo koale za največje drevesne vrečarje.<ref name="jackson-mammals">Jackson, 2003, str. 147–51.</ref> Koale imajo gost [[kožuh]] sive do rjavkasto rumene barve, ki je na trebuhu, prsih, bradi in notranji strani okončin bele barve. Po kožuhu na predelu križa so prisotne bele pege. [[Uhelj|Uhlji]] so obrasli z dolgimi belimi dlakami.<ref name=M872/> Koale imajo kožuh, ki v primerjavi z drugimi vrečarji daje najučinkovitejšo zaščito pred vetrom in dežjem, medtem ko lahko beli kožuh na sprednji strani odbija sončno svetlobo.<ref>{{navedi revijo|author=Degabriele R, Dawson TJ.|year=1979|title=Metabolism and heat balance in an arboreal marsupial, the koala (''Phascolarctos cinereus'')|journal=Journal of Comparative Physiology B|volume=134|issue=4|pages=293–301|doi=10.1007/BF00709996|issn=1432-1351}}</ref> Na severu živeče koale imajo krajšo in redkejšo dlako.<ref name=M872/> Razlika med [[Biološki spol|spoloma]], t. i. [[spolni dimorfizem]], se kaže z zgoraj opisano razliko v teži in velikosti med samci in samicami, poleg tega pa imajo samci širšo glavo, veliko vonjavno žlezo na prsih ter bolj zakrivljen nos.<ref name=M872/><ref name="jackson-mammals"/>
[[Slika:Koala skeleton1.jpg|thumb|175px|right|Koalino okostje]]
Telo koale je zaradi življenja na drevesih prilagojeno plezanju. Na vseh prstih, z izjemo palcev na zadnjih šapah, imajo zakrivljene in ostre [[krempelj|kremplje]]. Palec in kazalec na sprednjih šapah sta obrnjena nasproti ostalim trem, kar služi za boljši oprijem. Blazinice na prstih so hrapave, kar še dodatno izboljša oprijem.<ref name="kržišnik"/> Okostje je močno, zgornji del telesa pa je mišičast z dolgimi sprednjimi nogami.<ref>Moyal, 2008, str. 183.</ref> Stegenske mišice se naraščajo na [[golenica|golenico]] nižje kot pri drugih živalih. Končni del [[hrbtenica|hrbtenice]] je zgrajen iz [[hrustanec|hrustanca]], kar verjetno olajša sedenje na vejah.<ref name=AKF/>
V primerjavi z ostalimi vrečarji imajo koale bistveno manjše [[možgani|možgane]], s čimer so mišljeni tako [[veliki možgani|veliki]] kot tudi [[mali možgani]], poleg tega pa je nagubanost velikih možganov bistveno manjša in posledično tudi njihova površina. Glede na to, da možgani spadajo med organe z največjo porabo energije, je zmanjšanje možganov in posledičen prihranek pri porabi energije verjetno prilagoditev na energetsko revno prehrano z evkaliptom. Možgani zavzemajo okoli 60 % znotrajlobanjskega prostora, ostali prostor je izpolnjen z [[likvor|možgansko-hrbtenjačno tekočino]]; po eni teoriji naj bi večja količina tekočine služila kot blažilec tresljajev v primeru padca z drevesa.<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 52-4.</ref><ref name="tyndale">Tyndale-Biscoe CH, 2005, str. 234.</ref> Nos je dokaj velik in prekrit s kožo črne barve. [[Voh]] je dobro razvit in je pomemben zaradi ocene kvalitete evkaliptuvega listja.<ref name=AKF/> Imajo majhne [[oko|oči]] ter slabše razvit [[vid]], za razliko od drugih vrečarjev pa imajo [[zenica|zenico]] oblikovano v ozko režo.<ref name=AKF/> Razmeroma velika okrogla ušesa omogočajo dobro zaznavo zvoka, [[srednje uho]] je dobro razvito.<ref name="louys">{{navedi revijo|author=Louys J ''s sod.''|year=2009|title=Cranial anatomy of Oligo-Miocene koalas (Diprotodontia: Phascolarctidae): Stages in the evolution of an extreme leaf-eating specialization|journal=Journal of Vertebrate Paleontology|volume=29|issue=4|pages=981–92|doi=10.1671/039.029.0412}}</ref> [[Glasilka|Glasilki]] se nahajata na [[Mehko nebo|mehkem nebu]] in ne v [[Grlo|grlu]], kot je tipično za sesalce.<ref>{{navedi revijo|author=Charlton BD '' s sod.''|title=Koalas use a novel vocal organ to produce unusually low-pitched mating calls|journal=Current Biology|volume=23|issue=23|pages=R1035|year=2013|doi=10.1016/j.cub.2013.10.069| url=https://www.sciencedaily.com/releases/2013/12/131202121445.htm| pmid=24309276}}</ref>
[[Slika:Machoires de koala avec dents.png|left|sličica|Koalino zobovje (od leve proti desni): meljaki, predmeljaki (temno sivo), široki razporek med sosednjimi zobmi, podočniki, [[Sekalec|sekalci]]]]
[[Usta|Ustna votlina]] se je skozi evolucijo prilagodila specializirani rastlinski hrani: med drugim se je nebo premaknilo proti sprednjemu delu [[lobanja|lobanje]], razmik med meljaki in sekalci se je povečal, meljaki in predmeljaki so postali večji.<ref>Tyndale-Biscoe CH, 2005, str. 226.</ref> V vsaki čeljusti se nahajajo po en predmeljak in štirje meljaki z visoko krono, kar olajša žvečenje listja.<ref name=M875/>
Anatomija [[Razmnoževalni sistem|razmnoževalnega sistema]] vrečarjev se bistveno razlikuje od sesalcev. Samci koal imajo [[penis]] na končnem delu razcepljen na dva dela. Samice imajo skupno odprtino za prebavila in rodila, ki se imenuje [[kloaka]]. Razmnoževalni trakt je podvojen: tako imajo samice dvoje [[maternica|maternic]], vsaka pa ima svojo [[nožnica|nožnico]] oz. vagino ter po en pripadajoči [[jajcevod]] z [[jajčnik]]om. Omenjeni nožnici sta t. i. stranski nožnici, po katerih potuje semenska tekočina. Po [[oploditev|oploditvi]] se razvije še tretja, sredinska nožnica, ki služi kot porodni kanal; po kotitvi ta kanal izgine.<ref>Cooke F, Hutchinson S. (2004). ''The Encyclopedia of Animals: A Complete Visual Guide''. University of California Press, str. 79. ISBN 9780520244061</ref> Pri samicah se [[trebušna vreča]] odpira ob straneh, v njej pa se nahajata dva seska.<ref>Hutchins, 2004, str. 44.</ref>
{{clear}}
== Ekologija ==
=== Življenjski prostor in način življenja ===
[[Slika:Koala_Range.jpg|250px|left|thumb|Življenjski prostor koal v Avstraliji; ''rdeče - avtohtona populacija, vijolično - priseljena populacija'']]
Življenjski prostor koal se razteza na približno milijon kvadratnih kilometrih v vzhodni in jugovzhodni Avstraliji, kar zajema severni, osrednji in južni [[Queensland]], vzhodni [[Novi Južni Wales]], [[Viktorija (Avstralija)|Viktorijo]] in jugovzhodno [[Južna Avstralija|Južno Avstralijo]].<ref name="McGregor 2013">{{navedi revijo|author=McGregor DC, Kerr SE, Krockenberger AK|title=The distribution and abundance of an island population of koalas (''Phascolarctos cinereus'') in the far north of their geographic range |journal=PLOS ONE |year=2013 |volume=8 |issue=3 |page=e59713 |doi=10.1371/journal.pone.0059713 |pmc=3601071|pmid=23527258}}</ref> Koale so bile [[Alohtona vrsta|priseljene]] na vsaj 12 otokih, med njimi npr. [[Kangaroo island]], [[French island]] in [[Magnetic island]]; slednji predstavlja tudi najbolj severni del območja razširjenosti v Avstraliji.<ref name="iucn"/> Raziskave [[fosil]]ov so pokazale, da se je območje razširjenosti v poznem [[pleistocen]]u raztezalo vse od jugozahodnega dela [[Zahodna Avstralija|Zahodne Avstralije]]. V tem delu so izumrle, verjetno zaradi lova [[Avstralski domorodci|avstralskih domorodcev]].<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 12-13.</ref>
Vrstica 26 ⟶ 61:
=== Družbeni odnosi ===
Vedenjski vzorci koal so razmeroma preprosti, kar je posledica poenostavljenega razvoja možganov. So samotarske živali, saj imajo med sabo le malo stikov (razen v času parjenja) in ne tvorijo skupin. Med samci obstaja hierarhija: domovanje dominantnega samca, ki je stalno, meri približno 1,5 do 3 [[hektar]]je, svoj teritorij pa označujejo z izločki iz prsne žleze ter z glasnim oglašanjem. Domovanje se lahko pokriva z domovanji več samic ter nedoraslih in spolno nedejavnih samcev. Domovanje samic meri okvirno od polovice do enega hektarja.<ref name=M872-5>Macdonald, 1996, str. 872, 875.</ref><ref name="tyndale"
V splošnem se koale izogibajo energetsko potratnemu napadalnemu vedenju,<ref>Moyal, 2008, str. 191.</ref> vendar je to prisotno predvsem v paritveni sezoni med samci, bodisi zaradi bojev za samice,<ref name=MH58>Martin, Handasyde; 1999, str. 58-60.</ref> bodisi takrat, ko samec zatava v območje drugega dominantnega samca.<ref name=H45>Hutchins, 2004, str 45.</ref> Boji med koalami najpogosteje vključujejo glasno kričanje, ki se lahko stopnjuje s prerivanjem, poskusom metanja nasprotnika z drevesa ter ugrizi.<ref name="smith">{{navedi revijo|author=Smith M|year=1980|title=Behaviour of the Koala, Phascolarctos cinereus (Goldfuss), in Captivity VI*. Aggression|journal=Australian Wildlife Research|volume=7|issue=2|pages=177-90|url=http://www.publish.csiro.au/wr/WR9800177}}</ref> Tudi samice so lahko napadalne v času brejosti in proti koncu dojenja.<ref name="smith"/> Dominantni samec sicer označuje svoj teritorij z izločkom vonjavne žleze na prsih, včasih tudi z [[Seč|urinom]], kar druge samce mnogokrat odvrne od nadaljnjega raziskovanja njegovega območja.<ref>Martin, Handasyde; 1999, str. 54-6.</ref> Izloček žleze je zapletena mešanica okoli 40 različnih snovi, relativni deleži in sestava izločka pa se spreminjajo glede na starost živali in paritveno sezono.<ref>{{navedi revijo|author=Tobey JR, Nute TR, Bercovitch FB|title=Age and seasonal changes in the semiochemicals of the sternal gland secretions of male koalas (''Phascolarctos cinereus'')|journal=Australian Journal of Zoology|year=2009|volume=57|issue=2|pages=111–18|doi=10.1071/ZO0809}}</ref>
| |||