|
== Gospodarstvo ==
[[Slika:Green_glass_Roman_cup_unearthed_at_Eastern_Han_tomb,_Guixian,_China.jpg|desno|sličica| Zelena [[Rimsko steklo|rimska steklena]] skodelica, odkrita iz [[Dinastija Han|grobnice vzhodne dinastije Han]] (25–220 n. Št.) V mestu Guangxi na jugu Kitajske ; najzgodnejša rimska steklovina, najdena na Kitajskem, je bila odkrita v grobnici [[Dinastija Han|Zahodnega Hana]] [[Guangdžov|v Guangzhouu]], datirana v začetek 1. stoletja pred našim štetjem, in je domnevno prišla po pomorski poti skozi Južnokitajsko morje <ref name="an">{{Navedi knjigo|last=An|first=Jiayao|chapter=When Glass Was Treasured in China|editor-last=Juliano|editor-first=Annette L.|title=Silk Road Studies VII: Nomads, Traders, and Holy Men Along China's Silk Road|year=2002|publisher=Brepols Publishers|location=Turnhout|isbn=978-2-503-52178-7|pages=83–84}}</ref>]]
Moses Finley je bil glavni zagovornik primitivističnega stališča, da je bilo rimsko gospodarstvo "nerazvito in premalo doseženo", in da je bilo zanj značilna samooskrba ; mestna središča, naj bi porabila več, kot so proizvedla v trgovinskem in industrijskem smislu; obrtniki z nizkim statusom; počasipočasen razvijarazvoj tehnologijatehnologije; in "pomanjkanje ekonomske racionalnosti". <ref>[[Roman Empire#Potter2009|Potter (2009)]], p. 283.</ref> Trenutni pogledi na to področje so bolj razčlenjeni. Teritorialna osvajanja so dovoljevala obsežno reorganizacijo rabe zemljišč, kikar je povzročila kmetijski presežek in specializacijo, zlasti v severni Afriki. <ref name="Mattingly p. 285">[[Roman Empire#Potter2009|Potter (2009)]], p. 285.</ref> Nekatera mesta so bila znana po določenih panogah ali trgovskih dejavnostih, obseg gradnje na urbanih območjih pa kaže na pomembnorazvito gradbeno industrijo. Papirusi ohranjajo zapletene računovodske metode, ki nakazujejo elemente ekonomskega racionalizma, <ref name="Mattingly p. 286">[[Roman Empire#Potter2009|Potter (2009)]], p. 286.</ref> in cesarstvo pa je bilo močno monetizirano. <ref>[[Roman Empire#Potter2009|Potter (2009)]], p. 292.</ref> Čeprav so bila komunikacijska in transportna sredstva v antiki omejena, se je promet v 1. in 2. stoletju močno razširil, inregionalna trgovske potigospodarstva so povezovale regionalnakopne in morske trgovske poti gospodarstva. <ref>[[Roman Empire#Potter2009|Potter (2009)]], pp. 285–286, 296ff.</ref> NaročneNabavne pogodbe za vojsko, ki jeso zajelazajele vsakvse deldele cesarstva, so spodbujale dejavnost lokalnih dobaviteljev blizu vojaških baz ''( [[Kastrum|castrum]] )'', po vsejvseh provinciprovincah in čeztudi provincialnepreko meje.njihovih meja.<ref>[[Roman Empire#Potter2009|Potter (2009)]], p. 296.</ref> Imperij je morda najbolje obravnavati kot mrežo regionalnih gospodarstev, ki temeljotemeljijo na obliki "političnega kapitalizma", v katerem je država spremljala in urejala trgovino, da bi si zagotovila lastne prihodke. <ref>[[Roman Empire#Potter2009|Potter (2009)]], pp. 286, 295.</ref> Gospodarska rast, čeprav ni bila primerljiva s sodobnimi gospodarstvi, je bila večja kot v večini drugih družb pred [[Industrijska revolucija|industrializacijo]] .
Družbeno je gospodarska dinamičnost v Rimskem imperiju odprla eno od možnosti družbene mobilnosti (v smislu statusa) . Socialni napredek torej ni bil odvisen samo od rojstva, pokroviteljstva, sreče ali celo izrednih sposobnosti, temveč tudi od gospodarske sposobnosti posameznika. Čeprav so aristokratske vrednote prežemale tradicionalno elitistično družbo, močno težnjo k plutokratiji nakazujejo zahteve po bogastvu za [[Rimsko cesarstvo|popisni položaj]] . Ugled je bilo mogoče pridobiti pri z vlaganjem lastnega bogastva na načine, s katerim nato sposobnost ustrezno navzennavzven tudi izkazujemo : velika podeželska posestva ali mestne hiše, trajni luksuzni predmeti, kot so [[Rimsko cesarstvo|dragulji in srebrnina]], [[Rimsko cesarstvo|javne zabave]], pogrebni spomeniki za družinske člane ali sodelavce in verska posvetila, kot so oltarji. Cehi ''( kolegiji )'' in korporacijegospodarske podjetja ''(korporacijecorpora)'' so posameznikom podpiralinudili pomoč do uspehuspeha z mreženjem, izmenjavo dobrih poslovnih praks in pripravljenostjo za delo. <ref name="verb">{{Navedi časopis|last=Verboven, Koenraad|year=2007|title=The Associative Order: Status and Ethos among Roman Businessmen in Late Republic and Early Empire|url=https://biblio.ugent.be/publication/395187/file/6799583|journal=Athenaeum|volume=95|pages=870–72}}<cite class="citation journal cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFVerboven,_Koenraad2007">Verboven, Koenraad (2007). [https://biblio.ugent.be/publication/395187/file/6799583 "The Associative Order: Status and Ethos among Roman Businessmen in Late Republic and Early Empire"]. ''Athenaeum''. '''95''': 870–72. [[HDL (identifikator)|hdl]]:[//hdl.handle.net/1854%2FLU-395187 1854/LU-395187].</cite></ref>
=== Valuta in bančništvo ===
|
