Blaga Aleksova: Razlika med redakcijama

makedonska arheologinja
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Dhmo (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: {{Infobox artist | name = Blaga Aleksova | birth_name = Blaga Aleksova | birth_date = {{birth date|1922|1|24|df=y}} | death_date = [[12. julij]...
(ni razlike)

Redakcija: 13:25, 10. maj 2021

Blaga Aleksova, makedonska arheologinja, * 24. januar 1922, Tetovo, Kraljevina SHS, † 12. julij 2007, Skopje, Republika Makedonija.

Blaga Aleksova
Portret
RojstvoBlaga Aleksova
(1922-01-24)24. januar 1922
Tetovo
Smrt12. julij 2007
Skopje
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
 Severna Makedonija
 SFRJ
Poklicarheologinja
Poznan poarheologija

Kot arheologinja je vodila številna izkopavanja, leta 1997 pa je postala članica Makedonske akademije znanosti in umetnosti.

Življenjepis

Blaga Aleksova se je rodila 24. januarja 1922 v Tetovu v takratni Kraljevini SHS.[1] Po srednji šoli je nadaljevala s študijem na oddelku umetnostne zgodovine na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju. Leta 1958 je zagovarjala svoj doktorat iz srednjeveške arheologije na Univerzi v Lublinu.[2] Med letoma 1948 in 1950 je delala kot kustosinja v Mestnem muzeju Skopje, potem pa je 15 let vodila Oddelek za srednjeveško arheologijo v Arheološkem muzeju. Med letoma 1962 in 1975 je bila direktorica tega muzeja. Leta 1971 in leta 1983 je bila štipendistka na Dumbarton Oaksu v ZDA. Med letoma 1975 in 1983 je delovala na Inštitutu za umetnostno zgodovino kot profesorica srednjeveške in zgodnje krščanske arheologije. Upokojila se je leta 1983.[3] Od leta 1997 je bila članica Makedonske akademije znanosti in umetnosti.[4]

Med letoma 1952 in 1956 je vodila raziskovanje na območju mesta Demir Kapija, kjer je odkrila ruševine zgodnje krščanske bazilike, ki so bili prepoznani kot spomenik makedonske zgodovine. Leta 2011 je prišlo do odločitve za obnovo teh ruševin.[5] Kot del jugoslovansko-ameriških raziskovalnih projektov, je Aleksova vodila raziskovanja v krajih Bargala in Stobi. Med opravljenimi raziskovalnimi deli, ki so potekala med letoma 1966 in 1971, so odkrili baziliko, mestni rezervoar in stanovanjski kompleks. Leta 1975 je vodila arheološka dela na arheološkem najdišču Kale, ob izlivu rek Zletovska in Bregalnica, blizu mesta Krupište.[6] Na podlagi raziskav je bilo dokazano, da sta na tej lokaciji brata Ciril in Metod prvič zapisala glagolico, čeprav se s to trditvijo ne strinjajo vsi znanstveniki.[7][8] Leta 1981 je vodila raziskovanje v mestu Stobi, na področju predvojnih arheoloških raziskovanj, kjer je bila odkrita bazilika, za katero se je izkazalo, da je najstarejša krščanska cerkev v Makedoniji.[4][9]

Umrla je 12. julija 2007 v Skopju.[1]

Publikacije

  • Prosek-Demir Kapija. Slovenska nekropola i slovenske nekropole u Makedoniji, 1966[10]
  • Studies in the antiquities of Stobi. Volume III, 1981, soavtor: James Wiseman[11]
  • Episkopijata na Bregalnica : prv slovenski crkoven i kulturno-prosveten centar vo Makedonija, 1989[12]
  • Loca sanctorum Macedoniae = Kult na martirite vo Makedonija od IV do IX vek, 1995[13]

Komemoracija

Leta 2008 je Makedonska akademija znanosti in umetnosti objavila knjigo Spomenica posvetena na Blaga Aleksova, redoven člen na Makedonskata akademija na naukite i umetnostnte: 1992 - 2007.[14]

Sklici

  1. 1,0 1,1 »Blaga Aleksova (1922‒2007)«. stobi.mk (v makedonščini). Pridobljeno 10. maja 2021.
  2. »Македонско археолошко научно друштво«. mand.org.mk (v makedonščini). Pridobljeno 10. maja 2021.
  3. »Блага Алексова (1922-2007) – МАНУ« (v angleščini). Pridobljeno 10. maja 2021.
  4. 4,0 4,1 »Блага Алексова«. macedonia.kroraina.com (v makedonščini). Pridobljeno 10. maja 2021.
  5. »Реконзервација и ревитализација на ранохристијанска базилика | opstinademirkapija.gov.mk« (v makedonščini). Pridobljeno 10. maja 2021.
  6. Nacev, Trajce (1998). »Конзерваторско-реставраторски работи на археолошки локалитет Кале-Црвена Црква« (v angleščini). Pridobljeno 10. maja 2021. {{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal= (pomoč)
  7. Jovanova, Viktorija (19. februar 2020). »Штипскиот Музеј доби четири милиони денари за проекти од национален интерес«. МИА (v makedonščini). Pridobljeno 10. maja 2021.
  8. Kožinkova, Violeta (24. maj 2019). »Локалитетот Кале кај Крупиште е една од можните локации каде е напишана глаголицата«. 24.mk (v makedonščini). Pridobljeno 10. maja 2021.
  9. »Епископска базилика - Национална установа Стоби«. stobi.mk (v makedonščini). Pridobljeno 10. maja 2021.
  10. Aleksova, Blaga (1966). Prosek-Demir Kapija. Slovenska nekropola i slovenske nekropole u Makedoniji. Skopje; Beograd; Arheološki muzej: Arheološko društvo Jugoslavije; Skopje. OCLC 11718770.
  11. Mano-Zisi, Ðorde; Wiseman, James, ur. (14. julij 2014). Studies in the Antiquities of Stobi, Volume 3 (v angleščini). Princeton University Press. doi:10.1515/9781400859054. ISBN 978-1-4008-5905-4. Pridobljeno 10. maja 2021.
  12. Алексова, Блага (1989). Епископијата на Брегалница: прв словенски црковен и културно-просветен центар во Македонија (v makedonščini). Институт за истражување на старословенската култура--Прилеп. Pridobljeno 10. maja 2021.
  13. Aleksova, Blaga (1995). Loca sanctorum Macedoniae = Kult na martirite vo Makedonija od IV do IX vek. Skopje: Matica Makedonska. ISBN 978-9989-48-009-6. OCLC 36778937.
  14. Споменица посветена на Блага Алексова, редовен член на Македонската Академија на Науките и Уметностите: 1922 - 2007 (v makedonščini). Македонска Акад. на Науките и Уметностите. 2008. Pridobljeno 10. maja 2021.