Habeas corpus: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 20:
Angleški [[kralj]]i in njihovi pooblaščenci (sodniki) so izražali svojo voljo in odločitve z dekreti, imenovanimi ''writ''. V ostali Evropi taki ali podobni postopki niso prišli v poštev, predvsem ker sodstvo ni imelo zakonodajne moči, temveč je bilo le veja prava, ki je razsojala o upravičenosti pritožb. Razen tega, tudi sam način vladanja in vladarjeve pristojnosti so se postopoma začeli razlikovati med Anglijo in ostalo Evropo. Zaradi tega so se mnogi dekreti, ki so na Angleškem ostali le ''writ'', v ostali Evropi pojavili kot zakon. Danes je ''writ'' enakovreden zakonu le v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]], v [[država]]h bivšega [[Commonwealth]]a in v [[Združene države Amerike|Združenih državah]], drugje po svetu se ne obravnava kot zakon, temveč kot dekret ali odločba, ker obstajajo za isti problem državni zakoni.
Pravica do sodnega postopka in z njim povezanih preiskav je bila na Angleškem nakazana že leta 1215, ko je [[Ivan Brez dežele]] izdal [[Velika listina svoboščin|Veliko listino svoboščin]] (latinsko Magna carta libertatum), s katero je priznal avtoriteto zakona nad kraljevo voljo: “Noben svobodnjak ne sme biti aretiran, zaprt… ali kakorkoli oškodovan brez zakonitega sojenja s strani enakopravnih oseb in državnih zakonov.” (Magna Charta, N. 39, linea 40). Ker pa takratni državni zakoni niso predvidevali podrobnih okoliščin priprtja in sojenja, se je pravo opiralo na ''common law'', ki je dovoljeval vsaki veji oblasti, tudi administrativni, priprtje in sodbo posameznika brez navajanja motivacije. Krivca je torej lahko sodilo več lokalnih in fevdalnih oblasti, ki so lahko z njim postopale po svojih ožjih interesih, tudi z zaprtjem in mučenjem. Sicer je bila dobro znana stara pravica, da so prijatelji osumljenca lahko zaprosili kralja, naj ukaže (izda ''writ'') lokalnim oblastem, ki “imajo telo” priprtega, da ga privedejo pred sodnika za uvedbo postopka, vendar je bila ta pravica velikokrat prezrta, posebno za časa vladanja oblastnega [[Karel I. Angleški|Karla I.]] <ref>Lederman,C.: ''The Body and the State: Habeas Corpus and American Jurisprudence [annotated edition]'', State University of New York Press, 2006</ref> Šele leta 1679 je [[Karel II. Angleški]] izdal ''Habeas Corpus Act'', s katerim je dokončno uveljavil pravice, ki so se bile v teku stoletij zrahljale. Zato se ta ''writ'' smatra za enega od temeljev angleškega kazenskega prava in ga včasih imenujejo kar ''Great writ''. <ref> Baker J. H.: ''An Introduction to English Legal History''. Butterworths 1990. ISBN 0-406-53101-3</ref>
===Habeas Corpus Act===
Dne 27. maja 1679 je Karel II. Angleški izdal ''Habeas Corpus Act'', s katerim je zahteval, da vsako tožbo obravnava sodnik, torej kraljevi uslužbenec in ne lokalna oblast, in to ob prisotnosti obtoženca in po ugotovitvi pripisane krivde. Ta listina se po pomembnosti uvršča med osnovne dokumente nekodoficirane [[ustava|ustave]] Združenega kraljestva, kot so npr Magna Carta in [[Parliament Acts 1911 and 1949]] <ref>Turpin C., Tomkins A.: ''British government and the constitution: text and materials'', Cambridge 2007, ISBN 978-0-521-69029-4</ref>.
{| class="wikitable"
|-
! Uvodni odstavek dekreta<ref>''Charles II, 1679_ An Act for the better secureing the Liberty of the Subject and for Prevention of Imprisonments beyond the Seas'', British History Online (british-history.ac.uk)</ref>
! Prevod v [[slovenščina|slovenščino]]
|-
|''Whereas great Delayes have beene used by Sheriffes Goalers and other Officers to whose Custody any of the Kings Subjects have beene committed for criminall or supposed criminall Matters in makeing Returnes of Writts of Habeas Corpus to them directed by standingh out an Alias and Pluries Habeas Corpus and sometimes more and by other shifts to avoid their yeilding Obedience to such Writts contrary to their Duty and the knowne Lawes of the Land whereby many of the Kings Subjects have beene and hereafter may be long detained in Prison in such Cases where by Law they are baylable to their great charge and vexation...''
|Ob ugotovitvi velikih zamud, ki so jih povzročili šerifi, ječarji in drugi uslužbenci, ki so jim bili izročeni v varstvo kraljevi podložniki zaradi prekrška ali možnega prekrška, s prikrivanjem sprejema dekretov habeas corpus, ki so jim bili naslovljeni, in to z izkazovanjem drugih imen ali drugih Habeas corpus, ali podobno in z uporabo drugih načinov neupoštevanja teh ukazov, v nasprotju z njihovo dolžnostjo in veljavnimi zakoni, zaradi česar so bili in bi utegnili biti v bodočnosti mnogi kraljevi podložniki zaprti v ječe za daljši čas, z njihovo veliko škodo in trpljenjem, kadar imajo po zakonu pravico do začasne prostosti proti varščini, …
|}
''Habeas corpus'' je bil dokončno potrjen vsled tako imenovane slavne revolucije (1688-1689), ki je na Angleškem vzpostavila [[parlamentarna monarhija|parlamentarno monarhijo]], v okviru ustavne listine ''[[Bill of Rights]]''. Ta je bila pozneje vzor vsem zakonodajam, ki so sprejele anglosaško pravo, na primer ''Bill of Rights'' ameriške ustave. <ref>Lewis, J.E.: ''A Documentary History of Human Rights. Habeas Corpus Act (1679)'', New York 2003</ref>
==Habeas corpus kot pravica==
| |||