Milan Mihelič: razlika med redakcijama

dodanih 98 zlogov ,  pred 5 meseci
m
brez povzetka urejanja
m (→‎Zunanje povezave: {{sklici}})
m
'''Milan Mihelič''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]] in [[urbanist]], [[akademik]] * [[20. julij]] [[1925]], [[Dolenji Lazi]] pri [[Ribnica|Ribnici]], † [[13. februar]] [[2021]], [[Ljubljana]]<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/trendi/kultura/umrl-arhitekt-in-urbanist-milan-mihelic-545967|title=Umrl arhitekt in urbanist Milan Mihelič|date=16.2.2021|accessdate=16.2.2021|website=SiolNET}}</ref>
 
Velja za enega vodilnih predstavnikov Ljubljanske šole za arhitekturo v drugi polovici 20. stoletja. Bil je učenec [[Edvard Ravnikar|Edvarda Ravnikarja]] in mu je po diplomi leta 1954 s posameznimi arhitekturami kmalu enakovredno stopil ob bok. Odlikujejo ga premišljen izbor izčiščenih tlorisov, do oblikovalske popolnosti izbrušeni detajli in natančnost načrtovanja od prvih risb do končne izvedbe. Njegove izvedbe so vrhunec industrijske proizvodnje posameznih materialov in gradbenih elementov.
 
Mihelič je soavtor dela paviljona A, avtor paviljonov B in C na [[Gospodarsko razstavišče, Ljubljana|Gospodarskem razstavišču]]. Načrtoval je samo delno uresničen kompleks stolpnic [[Bavarski dvor|Bavarskega dvora]] z Mednarodno telefonsko centralo in stolpnico nekdanje SCT. Je arhitekt stanovanjskih stolpnic v [[Savsko naselje|Savskem naselju (skupaj z I. Arnautovićem)]] in dveh v [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi ulici v Ljubljani]]. Po njegovih načrtih so sezidali sodobni veleblagovnici v [[Osijek]]u in [[Novi Sad|Novem Sadu]] in stanovanjske stolpnice v [[Vukovar]]ju. Zasnoval je več individualnih stanovanjskih hiš: lastno atrijsko hišo, hišo B. v [[Podutik]]u, hiše v [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Novi Gorici]], počitniško domovanje v [[Fiesa|Fiesi]], hišo N. v [[Godešič]]u. Je avtor ene izmed najbolj kakovostnih arhitektur sodobnih slovenskih cerkva, [[Cerkev sv. Duha, Ljubljana|župnijske cerkve Sv. Duha]] v [[Stožice|Stožicah]] v Ljubljani. Ukvarjal se je tudi s prenovo hiš v srednjeveški Ljubljani in dopolnil stavbo inštituta [[ZRC SAZU]]. Izrisal je novo postavitev [[Herkulov vodnjak, Ljubljana|Herkulovega vodnjaka]] pred tem inštitutom. Dve monografiji o njegovem umetniškem delu je napisal [[Stane Bernik]]. Mimo njegovih ptetehtanih arhitekturnih del ne more noben pregled slovenske arhitekture druge polovice 20. stoletja.
1.471

urejanj