Burgundska grofija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Pandrej (pogovor | prispevki)
na novo
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
pravopis
Vrstica 51:
Grofija je v naslednjih stoletjih z dedovanji in ženitvami večkrat menjala vladajočo rodbino. V obdobju 1231-79 so ji npr. vladali [[Andeški#Rodbinsko drevo Andeških|Andeški]], in sicer Oton II. Meranski (oziroma Oton III. Burgundski, †1248), ki je bil tudi istrski mejni grof, in za njim njegova sestra Adelajda (†1279), ki se je poročila v italijansko rodbino Ivrea<ref>njen prvi mož je bil grof Chalona Hugo I. (†1266) iz [[Ivrea|ivrejske]] dinastije; nasledil ju je njun sin Oton IV. (†1303)</ref>. V 14. stoletju se je za grofijo uveljavilo poimenovanje »Svobodna grofija Burgundija«.
 
Leta 1361 so grofijo med svoje dežele vključili [[Flandrija|flandrijski]] grofje. S poroko Margarete III. Flandrijske (†1405) (njena druga) s [[Filip Drzni|Filipom Drznim]] je prišla po smrti njegovega tasta (1384)<ref>Ludvika II. Flandrijskega</ref> grofija v posest burgundske veje francoske dinastijerodbine [[ValoisiValoisjki|ValoisValoijskih]]. Ta je matični kronski vojvodini Burgundiji dodala, poleg grofije Burgundije, še številne druge grofije in vojvodstva v Lotaringiji, Alzaciji, Luksemburgu in na Nizozemskem. Razvoj, ki je šel v smeri oblikovanja nove kraljevine Burgundije, je prekinila smrt zadnjega moškega iz te dinastične veje, [[Karel Drzni|Karla Drznega]], ki je leta 1477 padel v boju pred [[Nancy]]jem.
 
Bratranec Karla Drznega, francoski kralj [[Ludvik XI. Francoski|Ludvik XI.]], je nemudoma izkoristil priložnost in poleg mnogih Karlovih ozemelj, ki si jih je lastil, zavzel tudi grofijo Burgundijo. Odločno se mu je postavil po robu avstrijski prestolonaslednik [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan I.]], kasnejši cesar, ki se je poročil s Karlovo hčerko in dedinjo, [[Marija Burgundska|Marijo Burgundsko]]. Čeprav so Francozi leta 1479 izgubili bitko pri kralju Guinegate, je Francija grofijo zadržala. Šele ko si je Ludvikov naslednik, [[Karel VIII. Francoski|Karel VIII.]], v pripravah na pohod v Italijo želel zavarovati hrbet, je leta 1493 z Maksimilijanom v [[Senlis]]u sklenil mir, s katerim je grofijo vrnil Marijenemu in Maksimilijanovemu sinu [[Filip I. Kastiljski|Filipu Lepemu]]. Leta 1506, ko je v [[Španija|Španiji]] zavladal Filipov sin [[Karel V. Habsburški|Karel I.]] (kasnejši cesar Karel V.), je grofija pripadla Španiji. Grofija je bila za Španijo pomembna tudi vojaško, saj je skoznjo peljala pot iz severne Italije preko Alp na Nizozemsko, pot, po kateri so Španci dobivali italijanske in švicarske [[Najemniški vojak|najemniške čete]] za boj proti [[Republika Nizozemska|republiki Nizozemski]].