'''SemenčicaSeménčica''' ali '''spermijspêrmij''', strokovno tudi '''spermatozojspermatozój''', je gibljiva moška [[spolna celica]], [[gameta]], ki se v procesu [[spolno razmnoževanje|spolnega razmnoževanja]] združi z žensko gameto ([[jajčece]]m) in tvori [[zigota|zigoto]]. Semenčice nastajajo iz zarodnih celic moškega [[razmnoževalni sistem|razmnoževalnega sistema]] s procesom [[mejoza|mejoze]] oz. redukcijske [[celična delitev|delitve]], pri kateri vsaka hčerinska celica prejme polovice [[kromosom]]ov. Ob združitvi z jajčecem ([[oploditev|oploditvijo]]) se homologni kromosomi v obeh kombinirajo, zato ima zigota ponovno poln nabor [[Celično jedro|jedrne]] [[DNK]] in se prične razvijati v [[zarodek]]. Semenčica prispeva približno polovico [[gen]]skega zapisa, razen, v večini primerov, [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijske DNK]], saj razen jedra praktično nima drugih [[organel]]ov, kot so [[mitohondrij]]i. Človeške semenčice tako skoraj nimajo [[citoplazma|citoplazme]] in tudi DNK je izredno tesno stisnjena, da je lahko celica čim manjša - tudi do šestkrat bolj kot pri [[somatska celica|somatskih celicah]].<ref name="Ward">{{navedi revijo |author1=Ward, W.S. |author2=Coffey, D.S. |title=DNA packaging and organization in mammalian spermatozoa: comparison with somatic cells |journal=Biol. Reprod. |volume=44 |issue=4 |pages=569–574 |year=1991 |pmid=2043729| doi = 10.1095/biolreprod44.4.569}}</ref>
Gibljivost semenčici dajejo [[biček|bički]], človeške imajo enega, semenčice drugih organizmov pa lahko tudi po več. Posebnost so [[gliste]], pri katerih nobena celica nima bička, njihove semenčice se namesto tega premikajo [[amebe|ameboidno]]. Poleg [[živali]] imajo gibljive semenčice tudi [[briofit]]i, [[praprotnice]] in nekatere [[golosemenke]]. Jajčece oddaja kemične snovi, ki povzročijo usmerjeno gibanje semenčice proti njemu ([[kemotaksija]]). Okvare tega mehanizma so med vzroki za [[neplodnost]].
