Škrob: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Oznaki: ročna vrnitev vizualno urejanje
m gt, slog
Vrstica 1:
[[Slika:Stärkemehl 800 fach Polfilter.jpg|thumb|Škrob pri 800-kratni povečavi]]
'''Škrob''' (lat. ''amylum''; kemijska formula ([[ogljik|C]]<sub>6</sub>[[vodik|H]]<sub>10</sub>[[kisik|O]]<sub>5</sub>)<sub>n</sub>) je naravni [[polisaharid]], polimer sestavljen iz povezanih glukoznih enot. Ob normalnih pogojih je v trdem [[Agregatno stanje|agregatnem stanju]]. Tališče škroba je pri 250 stopinjah celzija. V hladni vodi je škrob netopen, pri segrevanju na 90&nbsp;°C pa iz njega nastane škrobni [[klej]]. Škrob je sestavljen iz [[amiloza|amiloze]] (nerazvejanih verig) in [[amilopektin]]a (razvejanih verig).
[[Agregatno stanje]] je trdno. Tališče škroba je pri 250 stopinjah celzija.
V hladni vodi je škrob netopen, pri segrevanju na 90&nbsp;°C pa iz njega nastane škrobni [[klej]].
Škrob je sestavljen iz [[amiloza|amiloze]] (nerazvejanih verig) in [[amilopektin]]a (razvejanih verig).
 
Škrob pridobivajo iz žita, pa tudi iz gomoljev in korenin različnih rastlin. Po mokrem mletju ga iz tkiv izperejo z vodo, ločijo od ostalih sestavnih delov in posušijo. Je skoraj brez okusa in ga zato uporabljajo kot vezivo v živilski industriji in kulinariki.
Vrstica 11 ⟶ 8:
Najpomembnejši vrsti škroba sta koruzni in krompirjev škrob. Deloma sta pomembna še rižev in pšenični škrob. Koruzni škrob se uporablja predvsem za izdelavo praška za [[puding]], krompirjev škrob pa kot dodatek za izdelavo določenih mesnin, npr. posebne klobase, [[meso]] za [[zajtrk]].
 
== Glej tudi ==
 
* [[škrobni test z jodovico]]
{{biochem-stub}}